(ŠESTI DAN) Sto dni vlade in dnevi grmenja

To obdobje se je zdaj izteklo. Jeseni čakajo vladno ekipo težke preizkušnje, pri čemer bo opozicijsko nagajanje le ena od težav, in nikakor ne največja.

Seznam problemov, s katerimi se spopada in se bo še moral spopasti vladni kabinet, je dolg in v glavnem znan: od visokih cen energije in hrane ter s tem povezanimi socialnimi konflikti do stabilizacije in nato reforme zdravstva ob prihajajočem novem valu epidemije. Neznanka ostaja predvsem to, kako uspešni in operativni bodo ministri pri reševanju starih nakopičenih (notranjih) in novih (predvsem zunanjih) problemov.

Ker je Golob strokovnjak za energetiko, lahko pričakujemo, da bo vlada na tem zdaj najbolj zaostrenem področju relativno uspešna. Iz dosedanjega urnika obiskov predsednika vlade pri glavnih akterjih v EU (Ursula von der Leyen, Macron, Schultz) je sklepati, da bo Golob tukaj imel aktivno vlogo v politikah EU in ne bo zgolj pasiven opazovalec.

Pri notranjepolitičnih temah bodo vsaj tako kot nagajanje opozicije delo vlade zapletali konflikti med strankami koalicije in predvsem konflikti v strankah samih. Socialdemokrati so po do zdaj videnem največji sovražnik samim sebi, a s svojo nestabilnostjo le-to neizogibno vnašajo tudi v koalicijo. Levica je še vedno strelovod za politično opozicijo, a v tej vlogi se je že utrdila in jo dobro prenaša. Večja neznanka je Golobovo Gibanje Svoboda, ki je z odstopom Marte Kos od kandidature za predsednico doživela prvi resnejši politični poraz.

Za ocenjevanje uspešnosti vlade bodo odločilne teme, zaradi katerih je Golob s tako visoko volilno zmago prišel na oblast. To, da je z oblasti odnesel pri veliki večini ljudi osovraženega Janšo, je le prva točka. Zdaj so na vrsti konkretni ukrepi.

Normalizacija družbenih sistemov, ki jih je Janševa ekipa dodobra razmajala, že poteka. Vodstvo policije se zaveda, da sta Aleš Hojs in kompanija policijo politično umazala ter da bo čiščenje ugleda in pridobivanje zaupanja ljudi dolgotrajno in naporno. A to policija kot velik in robusten aparat vsekakor zmore. Drugo vprašanje je, ali je vladajoča koalicija sposobna in iskreno motivirana za preboj pri pregonu korupcije in gospodarskega kriminala?

V šolstvu smo pod prejšnjo vlado z žalostjo in grozo opazovali zmes naivne nekompetentnosti in politične servilnosti ministrice Simone Kustec ter zlorabe epidemije za obračun z nič krivimi šolarji in študenti. Do te skupine ima družba zaradi prejšnje vlade največji dolg in obljuba o odprtih šolah ter fakultetah je prvi korak v pravo smer.

Z vrnitvijo kultnega napisa Kultura na stavbo ministrstva za kulturo je ministrica Asta Vračko tudi simbolno presekala nasledstvo Vaska Simonitija, ki bo šel v zgodovino predvsem po svoji neznanski aroganci, tudi ali predvsem do medijev. In ureditev razmer v medijih je zagotovo eno glavnih pričakovanj javnosti do sedanje vlade (in zamer do prejšnje).

Vseh problemov na medijskem področju sedanja vlada gotovo ne bo rešila, a enega bo morala - dogajanje na RTV Slovenija, kjer so konflikti zaradi političnega podrejanja dosegli vrelišče. Upamo si trditi, da lahko sedanja vlada na tem polju obstane ali pade. Če bo namreč politika še dolgo dopuščala mrcvarjenje na Kolodvorski in bo prišlo do zloma, bo to marsikateri volivec razumel kot prelomitev volilne obljube in izdajo njegovega zaupanja.

Nevladniki, civilna družba, aktivisti so Golobu z bojem proti Janši oziroma janšizmu tako rekoč tlakovali pot na oblast. Zdaj bo premier občutil, da so nevladniki opozicija bolj ali manj vsaki oblasti, kar je seveda prav. Najti način sodelovanja je gotovo mogoče. Okolje, človekove pravice, položaj mladih in starejših so področja, kjer nevladniki prispevajo velik, zaradi slabega delovanja državnih institucij morda celo prevelik delež.

Pričakovanja do vlade Roberta Goloba so zelo visoka. Prihodnost je zelo negotova, neuspeh pa ima zelo znano posledico - novo vlado Janeza Janše z vsem, kar to prinaša.