Spet ta davek na nepremičnine

Po skoraj četrt stoletja poskusov obdavčitve naših hiš in stanovanj politiki strokovnjakom zaradi razburjanja ljudi z bodočim davkom na nepremičnine spet zaračunavajo penale. Zakaj si jih zaslužijo, ne povedo. Ker so si upali ponuditi javnosti v presojo nove izračune za obdavčevanje nepremičnin ali ker bi morali v njih najprej prepričati politike? Vlade vendar iščejo rešitve za nam primeren nepremičninski davek že od leta 1995. Takrat je obležal v predalu finančnega ministra Mitje Gasparija in za davke pristojne Milojke Kolar prvi predlog zakona o tem davku.
Poskusi zamenjave nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), davka na premoženje občanov in pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest so torej še zmeraj drzno početje. Zakaj je tako in kdo vse je prepoznal v tokratnih poskusih predstavitve hipotetičnih posledic bodočega davka pretirano politično korajžo, če ne kar predrznost, pa ne bomo ugibali.

Vznemirja okoli 100 milijonov evrov več davka

Hrbet za hitri obračun je nastavil finančni minister Andrej Bertoncelj, ker da si ima pravico izbrati ožjo ekipo sodelavcev. A bolj zgovoren je bil prvak Desusa in obrambni minister Karel Erjavec. Dolgoletno državno sekretarko in donedavno finančno ministrico Matejo Vraničar Erman so čez noč razrešili, ker s finančnim ministrom ni bila usklajena, "kar se tiče predstavitve zakona o nepremičninah", je priznal. Vedoč, da so jo razrešili, medtem ko je gasila požar, ker so jim ušli davki na naslovnice. Seveda skupaj z odgovori, kako nam občine zdaj obdavčujejo nepremičnine (podatki tudi v spodnjih tabelah) in s hipotetičnimi izračuni, saj davčne stopnje še niso določene, kaj bi lahko na različne načine zaračunani novi davek na nepremičnine pomenil za žepe lastnikov nepremičnin. Tistih istih lastnikov, ki jim še zmeraj odzvanjajo v ušesih obljube politikov, da davek na nepremičnine za državljane ne bo imel finančnih posledic. Zato se zdi bolj zgovorno pojasnilo za umik Vraničar Ermanove iz koalicijske davčne kuhinje Šarčeve vlade napoved 20 do 30 odstotkov višjega izplena bodočega davka kot Bertoncljevo "razhajanje njunih vizij o nekaterih pomembnih izzivih".

Obdavčili bi prav vse nepremičnine

In kako so prišli do teh zneskov? Toliko več denarja bi z novim davkom občine pobrale, če bi (z izjemo nepremičnin mednarodnih ustanov) obdavčile prav vse nepremičnine (zdaj so namreč obdavčene le stavbe in omejen obseg stavbnih zemljišč). In če bi bila osnova za obdavčitev nepremičnin 100-odstotna posplošena vrednost nepremičnin, davčna stopnja za stanovanja pa 0,1-odstotna, za druge nepremičnine 0,6-odstotna, za kmetijska zemljišča 0,15-odstotna, za gozdna zemljišča pa 0,07-odstotna. Taka rešitev upošteva stopnje, s katerimi so zdaj nepremičnine dejansko obdavčene - in se zdi stroki tudi najustreznejša.
Analizo mogočih davčnih stopenj in finančnih učinkov s predlogi za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin so v direktoratu za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov v finančnem ministrstvu pospremili s priporočilom: "Glede na učinke predstavljenih različic je najustreznejša rešitev upoštevanje sedanje ravni efektivne obdavčitve. Ta zagotavlja, da se raven obdavčitve nepremičnin, ki so obdavčene v sedanjem sistemu, v povprečju ne bi bistveno spremenila, hkrati pa bi se zaradi večjega zajema vseh nepremičnin v obdavčitev občinam zagotovilo nekaj višje prihodke ... Predlaga se, da se za kmetijska zemljišča upošteva davčna stopnja 0,15 odstotka in za gozdna zemljišča 0,07 odstotka. To sta stopnji, ki sta bili z interesnimi skupinami že usklajeni leta 2013 ter zagotavljata sorazmerno primerljivo obremenitev teh vrst nepremičnin glede na obseg zagotavljanja lokalnih dobrin tovrstnim nepremičninam."
Toliko več davka naj bi torej občine pobrale, ker bi bile po novem v obdavčitev zajete tudi nepremičnine, ki zdaj niso obdavčene. Nekdo bo torej plačal davek tudi za te nepremičnine. Torej bo plačal več. In to je tisto, kar boli. Ali in kaj se bo s prihodom nove državne sekretarke, ki bo skrbela za davke, spremenilo, tako da državljanov ne bo dodatno udarilo po žepu, ostaja še brez odgovora.

Koalicija si je vzela čas, da zajame sapo

Člani odbora za finance in monetarno politiko iz koalicijskih strank so se tako včeraj že odpovedali predstavitvi prenove sistema obdavčitve nepremičnin. Vraničar Ermanova si je od tega srečanja še v torek veliko obetala, saj naj bi koalicijo prav tam seznanili tudi s strokovnimi ocenami, kaj bi morali v predlogu zakona dodelati. Posamezne rešitve, ki so ušle v javnost, se je branila, namreč "niso bile dokončne in 100-odstotno domišljene".

V novi davek bi morali smukniti neboleče

Kakšen naj bi torej bil bodoči davek na nepremičnine? In kdaj bo strokovno gradivo zrelo za javno razpravo? Zatrdno vemo le, da o tem davku tudi to pot ne bo odločala stroka. Politiki bodo. A se bodo morali - ko jih ne bo več tako strah, s čim bodo ljudi razburili – sprijazniti s takim strokovno umerjenim davkom, ki ga bodo lastniki nepremičnin na čim manj boleč način vzeli za svojega. Ko so zdaj ljudje slišali, da naj bi po novem gospodarstvo plačevalo manj, so razumeli, da bodo več davka naložili prebivalstvu, še zlasti tistim, ki imajo nepremičnine v mestnih središčih, ne pa tudi, kako postopno se bodo davki selili k njim. Davčni strokovnjak Ivan Simič, nekdanji prvi mož davčne uprave, je velikokrat rekel, da potrebujemo nepremičninski davek čim prej. Sploh ni bil edini in je v to še prepričan. Za razliko od dr. Rajka Pirnata, pravnika in člana vladnega projektnega sveta za pripravo nove obdavčitve. Ta je nedavno povedal za Dnevnik, da se mu zdi, da občinam NUSZ ponuja bolj raznolike kriterije za obdavčitev kot tržna vrednost nepremičnine, a bi morali občinam zakonsko določiti, kakšne razpone točk in razlike med občinami so še dovoljene. Pirnat priporoča k prehodu na davek postopnost. Simič tudi, ko meni, da mora biti prehod na novi nepremičninski davek tak, da ga ljudje v denarnici vsaj nekaj časa sploh ne bi čutili.
Po vladi Boruta Pahorja in Alenke Bratušek si je ta davek zdaj spet naložila na ramena vlada Marjana Šarca. Napovedala je, da bi ga rada kmalu spravila s svojih ramen na položnice. Vendar tako kot lastniki nepremičnin ve, da NUSZ in dve drugi dajatvi večina redno plačuje, novi davek pa je ta hip bolj projekt prihodnosti kot dejstvo, četudi naj bi ga začeli plačevati leta 2020.
Do takrat ima vlada le še 14 mesecev časa za prepričevanje, priprave predpisov in finale. Ker pa bo lahko večina lastnikov nepremičnin odločanje o novem davku spremljala zgolj od daleč, naj poskrbijo vsaj za evidence o svojih hišah in stanovanjih. Kar lahko postorijo sami, naj storijo do 22. novembra, k čemur jih je spomladi pozvala geodetska uprava. Po tem datumu bodo morali za spreminjanje bistvenih podatkov o svoji nepremičnini naročati elaborate pri usposobljenih geodetskih firmah. To pa jih bo stalo. In jim kradlo čas. Včasih se pač mudi celo pri nepremičninah, ki se nikamor ne premaknejo.Vsem so na očeh in o njih vsi vse vedo. Poskrbite, da bodo zanje vedeli tudi zemljiška knjiga, register nepremičnin ...