Ugotovitve v poročilu, do katerega smo se nekateri mediji skušali neuspešno dokopati preko informacijskega pooblaščenca, nato pa smo ga pridobili anonimno, so namreč obremenjujoče za rektorat, kar nekaj fakultet in tudi posameznike in podjetja. Revizorji družbe Ernst & Young v svojem forenzičnem pregledu namreč zaznavajo tveganja za prirejanje razpisov, vnaprejšnje dogovarjanje in izigravanje zakona o javnem naročanju. Pa tveganja za navzkrižja interesov, navzkrižno potrjevanje stroškov, nakup izdelkov za lastno uporabo, fiktivna izplačila, celo davčne zatajitve ...
Kot je razkrila RTV Slovenija, je Univerza v Mariboru (UM) zaposlenim prek avtorskih in podjemnih pogodb v obdobju 2010 do 2016 plačala 28,1 milijona evrov, še dodatnih 18,2 milijona evrov pa so zaposleni dobili kot zunanji izvajalci. Ob tem je bilo 5,5 milijona evrov poslov sklenjenih z dobavitelji, skoraj v celoti odvisnimi od UM. Skupno 50 milijonov evrov naj bi tako po hitrem pregledu družbe Ernst & Young, ki je bilo osnova za naročilo forenzičnega pregleda, ki zdaj odmeva v javnosti, izkazovalo visoko stopnjo tveganja za nepravilnosti. Podatku vodstvo univerze sicer odločno nasprotuje in ga označuje za zavajanje. A gremo po vrsti.
O pravni fakulteti pričakovano
Vroči dokument z datumom februar 2018 in naslovom Pregled transakcij za izbrani vzorec dobaviteljev in projektov, ki obravnava obdobje med 2011 in 2016, smo, kot rečeno, pridobili tudi na Večeru. Po dveh letih od našega razkritja, da so si na pravni fakulteti po kreativni poti razdelili 208.642 evrov bruto honorarjev za delo s predbolonjskimi študenti, ki so leta 2016 množično zaključevali svoje izobraževanje, lahko v dokumentu zdaj preberemo, na kar smo opozarjali že sami - da obstaja tveganje, da so si profesorji isto delo plačali dvakrat, da razdelitev denarja ni bila v skladu s cenikom in sorazmerna glede na opravljeno delo, saj je med drugim največji kos šel dekanki Vesni Rijavec, ki je bila daleč od tega, da bi bila najbolj obremenjena po številu mentorstev. Medtem ko so zaposleni na drugih fakultetah nedvomno naporni finiš študijskega leta zaradi zamudnikov povečini opravili v okviru svojih rednih obvez, so si pravniki poleg omenjenih 200 tisočakov izplačali še, kot smo lahko razkrili šele po sodnem postopku, dodatnih 168.369 evrov po uveljavljenem ceniku. Rijavčeva izplačila vseskozi opravičuje s pojasnilom, da so morali plačati svoje nadobremenjene zaposlene in da ni bilo narobe prav nič, saj je ves denar šel iz njihovih tržnih sredstev. Šolsko ministrstvo je zadevo predalo uradu za nadzor proračuna finančnega ministrstva, ki pa nepravilnosti ni ugotovil. Je pa preverjal le, ali je bil oškodovan državni proračun, od koder se napaja pedagoška dejavnost - in kamor tržna sredstva fakultet ne sodijo. V morebitno podvajaje plačil se pristojni niso spuščali.
Kateri “prav” je pravi
Univerzitetne revizije so že v preteklosti razkrile modus operandi Univerze v Mariboru, ne samo spornih praks izigravanja javnega naročanja, neracionalnega trošenja javnega denarja in privilegiranja izbrancev, pač pa tudi, da so revizije pogosto stvar boja za “pravo resnico”. Na Večeru smo razkrili pregled poslovanja, ki ga je pri odvetniški družbi Planinšec iz Maribora, s katero je UM takrat pogodbeno sodelovala, v izteku svojega mandata naročil rektor Ivan Rozman, izsledki pa so v njegov kabinet vnesli precej nemira. Nespoštovanje zakonodaje in internih aktov je bilo ugotovljeno na domala vseh področjih. Poleg spornega poslovanja zloglasnih, zdaj že propadlih uni podjetij, so v oči najbolj bodli privilegiji, ki jih je bil deležen Mitja Kotnik, tedanji vodja kabineta, ki so ga na univerzi uspeli zaposliti na kreativen način in ga namestiti v dom za podiplomske študente, čeprav ni imel diplome. Rozmanovi so v odgovor aktivirali notranje strokovne službe, ki so “argumentirano” zavrnile ugotovitve revizije, nato pa svoj prav potrdili še z recenzijo revizije, ki so jo naročili pri ljubljanski odvetniški pisarni Mužina in zanjo plačali še skoraj 17 tisočakov.
(Ne)spornih 50 milijonov
Rektor je na torkovi seji senatorjem tudi ogorčen razlagal, da gre pri skoraj 50 milijonih evrov, ki so bili v javnosti izpostavljeni kot sporni, za vsa izplačila, ki jih je UM, ki ima letni proračun okoli 90 milijonov evrov, v sedmih letih plačala prek avtorskih in podjemnih pogodb in da vse po vrsti nikakor ne morejo biti pod vprašajem, saj se prek honorarjev v skladu z zakonom izplačujejo pedagoške nadobveze, predavanja na tretji bolonjski stopnji, sodelavci, ki so na univerzi delno zaposleni, raziskovalna dejavnost in sodelovanje z gospodarstvom, oziroma vse, kar ni redna delovna obveza zaposlenih. “Povprek kriminalizirati podatek, ki v osnovi ne podaja prave slike, je zelo problematično,” je protestiral, da je bila ugledu UM neupravičeno povzročena velika škoda.
Ob plači še 4700 evrov
Gremo naprej. V poročilu nasploh znova najbolj v oči bodejo visoki honorarji nekaterih posameznikov, ki jih je v preteklosti že izpostavil Supervizor, o najbolj izstopajočih pa smo že večkrat obširno poročali. Pri vrhu je spet Samo Bobek, nekdanji dekan Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF), ki je v finišu rektorske tekme izgubil proti Tičarju prav zaradi zamolčanih visokih honorarjev in stroškov s službenimi potmi. Te je podrobno razdelala že interna revizija EPF iz začetka leta 2017, v istem letu pa torej še enkrat "Tičarjev" pregled, ki je seveda prišel do podobnih ugotovitev: službenih poti, ki se jih je nabralo za dve leti, in avtorskih honorarjev, ki so v šestih letih nanesli 198.355 evrov neto, poleg tega pa še 140 tisočakov neto iz potnih nalogov. Ali povedano drugače, ob povprečno 3150 evrov neto plače je bivši dekan dobil še povprečno 4704 evre honorarjev in potnih nalogov na mesec. Bobek, ki je levji delež honorarjev prejel preko pedagoške nadobveze, enako kot v preteklosti pravi, da nepravilnosti ni in da je imela fakulteta v času njegovega dekanstva več revizij, ki so to potrdile. "Vsa moja izplačila so bila v skladu z zakonodajo, akti UM in sklepi poslovodnega odbora EPF. Vsa moja službena potovanja so imela razlog, potni stroški pa so bili obračunani prav tako v skladu z zakonodajo in določili EU za projekte EU, mnenje revizorja pa je razumeti kot nepoznavanje fakultet in kot podtikanje revizorja in naročnika revizije," zatrjuje Bobek, ki je v preteklosti izjavil, da dogajanja v zadnjih letih razume kot pritiske, ki že imajo elemente mobinga.
Rektor Zdravko Kačič pravi, da razloga za njegov odstop ni
Boris Vezjak, Filozofska fakulteta Maribor
“Trenutno dogajanje vidim predvsem kot trojno posledico. Najprej težke prtljage, ki jo s sabo že leta vlečejo nosilci oblasti na univerzi, brez čvrste volje po razčiščevanju spornih ravnanj in želje po naravnanosti v javno poslanstvo univerz onstran osebnih okoriščanj. Potem kot posledico večnih razprtij med fevdi in klani, kjer posamične klike nagajajo drugim v želji po apropriaciji moči in rektorata. Končno pa zaznavam zgrešeno dojemanje delovanja javnih inštitucij in njene odgovornosti. Niti rektor Kačič ne more kar enačiti “negativnih sil na univerzi in zunaj nje” s pričakovanji medijev in javnosti po transparentnem upravljanju. Že v dosedanjih mandatih se je velikokrat ugledalo ultimativnega sovražnika v novinarjih in tudi kritičnih glasovih znotraj ustanove. Zanikati pravico javnosti in zaposlenih do obveščenosti, kako se troši in deli denar, pa ni mogoče. Zato sem prepričan, da ugled univerze načenja vse troje: dosedanja prtljaga zlorab, fevdalizem posameznikov in nerazumevanje funkcije javnih univerz.”
Marija Javornik Krečič, predsednica Visokošolskega sindikata Slovenije na UM
“Rektor mora razumeti razočaranje in ogorčenje zaposlenih: medtem ko mediji poročajo o milijonskih izplačilih, je moral sindikat za velik del zaposlenih izpolnjevanje osnovnih zakonskih obveznosti izboriti po dolgotrajnih sodnih in inšpekcijskih postopkih. Domnevne zlorabe niso samo posledica nedorečenosti notranjih pravil in kriterijev, pač pa so posledica nespoštovanja pravil, fevdalizacije področij in fakultet, podivjane korporativne logike in neomejevanja nosilcev fakultetnih in univerzitetnih funkcij. Predvsem pa so posledica utrjenega razumevanja univerzitetne avtonomije kot privzdignjenosti nad zakonodajo, ter neodgovorno, nekritično odločanje univerzitetnih organov, v katerih pogosto sedijo glavni igralci iz afer. Pričakujemo, da bo rektor odgovoril na vprašanje, ali so izplačila res prejemali tisti, ki so poleg rednega dela dejansko opravili še ogromno dodatnega dela, ali pa gre pri izplačilih za položajne rente, ki so privilegiji vodstvenih oseb. Prav tako pričakujemo sankcioniranje v primerih izkoriščanja sodelavcev, finančnega izčrpavanja institucije ter v primerih zlorabe položaja za osebno okoriščanje.”
Neverjetni napori profesorja Škofa
Poleg Željka Kneza, bivšega dekana Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (glej tabelo in stran 12), sta se pod drobnogledom znašla še Marjan Heričko s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, največ prostora pa je ob Bobku namenjenega Bojanu Škofu s pravne fakultete in nekdanjemu predsedniku upravnega odbora UM. Profesorja davčnega prava poročilo izpostavlja v zvezi z že omenjenimi kreativnimi dodatki za delo s predbolonjskimi študenti na pravni fakulteti, ki jih je omogočil prav upravni odbor pod vodstvom Škofa. Ta je od vseh profesorjev dobil največje plačilo za dokončanje starih programov, skupno 51.311 evrov bruto, saj je imel največ, težko predstavljivih 89 mentorstev, posledično je sodeloval tudi v kar 150 komisijah. Vse to v enem študijskem letu.
Spomnimo, da se je profesor s Pravne fakultete znašel tudi v središču predvolilne afere, v kateri je Tičarjeva desna roka, Teodor Lorenčič, javno objavil dokumentacijo, ki je pričala o tem, da je Škof zaradi vodenja upravnega odbora bil razbremenjen 67 odstotkov pedagoške obveze in za vodenje organa tudi prejemal honorar, čeprav naj ga ne bi smel. Pod razbremenitvijo je bil podpisan Kačič, še v vlogi prorektorja za finančne zadeve pod rektorovanjem Danijela Rebolja. Zgodba se je zaključila z izredno odpovedjo Lorenčiču zaradi razkritja osebnih podatkov, dogajanje okoli Škofovih prejemkov pa je organom pregona, po poročanju Nedeljskega dnevnika, tik pred predajo poslov novemu rektorju Kačiču naznanil Tičarjev prorektor Marko Jesenšek. Policisti utemeljenega suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja niso odkrili, so sporočili iz PU Maribor.
Vroče poročilo na hladnem
O poročilu in ugotovitvah družbe Ernst & Young smo se želeli pogovoriti tudi z bivšim rektorjem Tičarjem, a je pogovor z nami zavrnil. Kaj je tedanjega rektorja in njegovo ekipo napeljalo k naročilu pregleda, ki ni bil predviden v nobenem planu univerze, lahko tako zgolj ugibamo, so pa bile predčasne volitve takrat že dejstvo.
Mediji pa smo na forenzični pregled prvič naleteli po razkritju inovativnih honorarjev na pravni fakulteti. Tičar je namreč z novinarskimi vprašanji o transakcijah pravne fakultete, katere vodstvo ga je sicer skozi ves mandat podpiralo, opravil tako, da je zadevo predal revizorjem in na tej osnovi z novinarji zaprl vso komunikacijo. Nato glede vsega skupaj dolgo ni bilo nič, razen tega, da je Tičar osnutek poročila, ki ga je dobil novembra 2017, tik pred prisilno upokojitvijo, želel obravnavati na upravnem odboru. A je zadevo s točke dnevnega reda v zadnjem hipu umaknil predsednik organa, Gorazd Meško. Kot je pojasnil, zato, ker je šlo za osnutek in tudi ni bilo jasno, ali gre za revizijo ali forenzični pregled, ki imata vsak svoja pravila. "Ne glede na poimenovanje dokumenta mora vodstvo univerze ugotoviti dejansko stanje glede ugotovitev revizorjevega poročila," je še prepričan. Tako je vroče poročilo, ki je bilo v končni obliki univerzi predano februarja 2018, ostalo na hladnem tudi potem, ko je bil bivši rektor upokojen, vodenje univerze pa je za slabega pol leta začasno prevzel prorektor in nesojeni Tičarjev naslednik, Jan Žan Oplotnik, ki je nato na rektorskih volitvah za las izgubil proti Kačiču. Kot nam je povedal Meško, je začasno vodstvo pripravilo dopis za računsko sodišče, vendar ga zaradi rektorskih volitev nato ni odposlalo. Ob primopredaji poslov sredi lanskega leta je vse skupaj tako podedoval sedanji rektor, ki do danes dokumenta še ni spravil do javne obravnave. Poročilo je do razkritja RTV Slovenija in Pop TV minuli konec tedna čakalo kot tempirana bomba.
Kačič: To ni revizija, to je osnutek
Špekulira se, da se okoli dokumenta tako dolgo mečka zaradi političnega trgovanja v času volitev, kar Kačič, ki je bil med letoma 2011 in 2015 prorektor za finance, zanika. "Nikoli nisem imel namena tega poročila ne predstaviti javnosti," je stavek, ki ga je minule dni večkrat ponavljal. Zavzema stališče, da pregled družbe Ernst& Young ni končen, ker da ne govori o nepravilnostih v finančnem poslovanju univerze, pač pa zgolj izraža tveganja za morebitne nepravilnosti ter kot tak terja dodaten pregled oziroma revizijo v pravem pomenu besede. Ker na ugotovitve družbe Ernst & Young fakultete niso imele možnosti podati svojega odziva, je poročilo aktualni rektor označil za osnutek. "Poročilo lahko predstavim javnosti takrat, ko je to končni dokument, ki vsebuje ustrezne zaključke in lahko napotuje upravni odbor k določenim ukrepom. To zahtevajo standardi institucije, kot je univerza," vztraja.
Kot smo že poročali v preteklosti, je Kačič v odgovor na obremenjujoče poročilo fakultete februarja letos pozval k podaji svojih pripomb, tri meseca kasneje pa vso dokumentacijo poslal na Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo in finance, ki bo vse skupaj pregledal in predvidoma do konca tega meseca podal svoje mnenje, na upravnem odboru pa naj bi bilo vse skupaj obravnavano oktobra.
Celotna operacija tudi ne bo poceni, saj je v pripravi več mesecev in bo plačana po številu opravljenih ur, za poročilo Ernst & Young pa je univerza že odštela 23 tisočakov. Na očitke, da vse skupaj traja predolgo, Kačič odgovarja, da tako kompleksna zadeva terja svoj čas. "Če bodo usposobljeni strokovnjaki pri pripravi končnega poročila ugotovili, da je prišlo do nepravilnosti v postopkih, ki so potekali na UM, bodo organi UM sprožili ustrezne postopke," še zagotavlja. S prstom kaže tudi na bivše vodstvo in njegovo začasno nasledstvo z Oplotnikom na čelu, ki da glede poročila, čeprav ga je dobilo že v letu 2017, ni odreagiralo, da ga pa je uporabilo v predvolilne namene. "Do junija 2018 se ni zgodilo nič, razen tega, da je bil dokument predstavljen na kolegiju dekanov na način, kolikor so mi nekateri dekani sporočili, da je bil predstavljen kot grožnja, v smislu, da se bo na njegovi osnovi lahko začel kazenski pregon," pravi Kačič. Oplotnik kakršnokoli rožljanje z dokumentom zavrača.
Na vse dogajanje se je minule dni odzval tudi sindikat Sviz, ki je Kačiča pozval k razmisleku o odstopu, ker da bi moral kot rektor ukrepati takoj, ko se je seznanil s sumi kaznivih dejanj. Kačič je odvrnil, da razloga za njegov odstop ni.
Predsednik računskega sodišča bi se moral izločiti
Poročilo o tveganjih za sporno poslovanje je doseglo tudi policijo, ministrstvo in računsko sodišče, kjer zagotavljajo, da Tomaž Vesel, ki na mariborski pravni fakulteti opravlja doktorat, spoštuje predpise o integriteti.
S poročilom družbe Ernst & Young, ki je pregledala vzorec poslov in projektov na Univerzi v Mariboru (UM), se že ukvarjajo organi pregona. “Nekatera dejstva iz revizije iz leta 2017 smo že obravnavali. O naših prvih ugotovitvah smo meseca februarja 2019 obvestili pristojno okrožno državno tožilstvo v Mariboru. Postopek v zvezi s tem še ni v celoti zaključen, zato vam več informacij o tem ne moremo posredovati,” je sporočil tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl. Postopke je sprožilo tudi računsko sodišče, ki je s poročilom prek anonimne pošte seznanjeno od januarja letos. Ko smo tja julija povprašali, ali bodo kako ukrepali, so v generičnem pojasnjevalnem odgovoru odvrnili, da sklepa o izvedbi revizije poslovanja UM za zdaj niso izdali. Ko smo čez nekaj dni izpostavili, da se poročilo nanaša tudi na domnevne nepravilnosti na pravni fakulteti, kjer predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel opravlja doktorat, ter vprašali, kako se pri tovrstnem presojanju izognejo konfliktu interesov, pa so dejali, da so že opravili nekaj razgovorov v povezavi z razkritji, a da je program dela in načrtovane revizije, za katere še ni izdan sklep o uvedbi revizije, zaupen. “Okoliščina, da predsednik Vesel opravlja doktorski študij na Pravni fakulteti UM, je najverjetneje takšna, da bi se predsednik izločil iz vseh opravil pri izvedbi te revizije v skladu s predpisi o integriteti in v skladu z revizijskimi standardi,” so še poudarili. Od takrat so sicer že poslali vprašanja UM in pravni fakulteti, prejeto dokumentacijo še preučujejo. Sklep o uvedbi revizije na UM sicer še ni izdan.
Poročilo je v anonimni obliki doseglo tudi parlament, saj ga je dobil predsednik komisije za nadzor javnih financ pri državnem zboru Anže Logar. Ta ga je posredoval ministrstvu za izobraževanje, kjer pravijo, da so poročilo že poslali komisiji za nadzor javnih financ, ker za področje visokega šolstva nimajo ustanovljenega svojega posebnega inšpektorata. Z ministrstva še sporočajo, da bodo počakali na izsledke končnega poročila. “Univerza je dolžna s sredstvi ravnati transparentno in gospodarno. Če se bo izkazalo, da je prišlo do kakršnihkoli nepravilnosti, pričakujemo ukrepanje pristojnih organov,” še dodajajo.