Tajno poročilo o poslovanju: Tempirana bomba, ki je zatresla univerzo

Jasmina Cehnar Jasmina Cehnar
28.09.2019 06:03

Tajno poročilo o poslovanju Univerze v Mariboru, ki jo je leta 2017 naročil bivši rektor Igor Tičar, njegov naslednik Zdravko Kačič pa ga dal na čakanje, ki traja že več kot leto dni, je zaokrožilo po medijih in povzročilo pretres.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Ugotovitve v poročilu, do katerega smo se nekateri mediji skušali neuspešno dokopati preko informacijskega pooblaščenca, nato pa smo ga pridobili anonimno, so namreč obremenjujoče za rektorat, kar nekaj fakultet in tudi posameznike in podjetja. Revizorji družbe Ernst & Young v svojem forenzičnem pregledu namreč zaznavajo tveganja za prirejanje razpisov, vnaprejšnje dogovarjanje in izigravanje zakona o javnem naročanju. Pa tveganja za navzkrižja interesov, navzkrižno potrjevanje stroškov, nakup izdelkov za lastno uporabo, fiktivna izplačila, celo davčne zatajitve ...
Kot je razkrila RTV Slovenija, je Univerza v Mariboru (UM) zaposlenim prek avtorskih in podjemnih pogodb v obdobju 2010 do 2016 plačala 28,1 milijona evrov, še dodatnih 18,2 milijona evrov pa so zaposleni dobili kot zunanji izvajalci. Ob tem je bilo 5,5 milijona evrov poslov sklenjenih z dobavitelji, skoraj v celoti odvisnimi od UM. Skupno 50 milijonov evrov naj bi tako po hitrem pregledu družbe Ernst & Young, ki je bilo osnova za naročilo forenzičnega pregleda, ki zdaj odmeva v javnosti, izkazovalo visoko stopnjo tveganja za nepravilnosti. Podatku vodstvo univerze sicer odločno nasprotuje in ga označuje za zavajanje. A gremo po vrsti.

O pravni fakulteti pričakovano

Vroči dokument z datumom februar 2018 in naslovom Pregled transakcij za izbrani vzorec dobaviteljev in projektov, ki obravnava obdobje med 2011 in 2016, smo, kot rečeno, pridobili tudi na Večeru. Po dveh letih od našega razkritja, da so si na pravni fakulteti po kreativni poti razdelili 208.642 evrov bruto honorarjev za delo s predbolonjskimi študenti, ki so leta 2016 množično zaključevali svoje izobraževanje, lahko v dokumentu zdaj preberemo, na kar smo opozarjali že sami - da obstaja tveganje, da so si profesorji isto delo plačali dvakrat, da razdelitev denarja ni bila v skladu s cenikom in sorazmerna glede na opravljeno delo, saj je med drugim največji kos šel dekanki Vesni Rijavec, ki je bila daleč od tega, da bi bila najbolj obremenjena po številu mentorstev. Medtem ko so zaposleni na drugih fakultetah nedvomno naporni finiš študijskega leta zaradi zamudnikov povečini opravili v okviru svojih rednih obvez, so si pravniki poleg omenjenih 200 tisočakov izplačali še, kot smo lahko razkrili šele po sodnem postopku, dodatnih 168.369 evrov po uveljavljenem ceniku. Rijavčeva izplačila vseskozi opravičuje s pojasnilom, da so morali plačati svoje nadobremenjene zaposlene in da ni bilo narobe prav nič, saj je ves denar šel iz njihovih tržnih sredstev. Šolsko ministrstvo je zadevo predalo uradu za nadzor proračuna finančnega ministrstva, ki pa nepravilnosti ni ugotovil. Je pa preverjal le, ali je bil oškodovan državni proračun, od koder se napaja pedagoška dejavnost - in kamor tržna sredstva fakultet ne sodijo. V morebitno podvajaje plačil se pristojni niso spuščali.

Ob plači še 4700 evrov

Gremo naprej. V poročilu nasploh znova najbolj v oči bodejo visoki honorarji nekaterih posameznikov, ki jih je v preteklosti že izpostavil Supervizor, o najbolj izstopajočih pa smo že večkrat obširno poročali. Pri vrhu je spet Samo Bobek, nekdanji dekan Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF), ki je v finišu rektorske tekme izgubil proti Tičarju prav zaradi zamolčanih visokih honorarjev in stroškov s službenimi potmi. Te je podrobno razdelala že interna revizija EPF iz začetka leta 2017, v istem letu pa torej še enkrat "Tičarjev" pregled, ki je seveda prišel do podobnih ugotovitev: službenih poti, ki se jih je nabralo za dve leti, in avtorskih honorarjev, ki so v šestih letih nanesli 198.355 evrov neto, poleg tega pa še 140 tisočakov neto iz potnih nalogov. Ali povedano drugače, ob povprečno 3150 evrov neto plače je bivši dekan dobil še povprečno 4704 evre honorarjev in potnih nalogov na mesec. Bobek, ki je levji delež honorarjev prejel preko pedagoške nadobveze, enako kot v preteklosti pravi, da nepravilnosti ni in da je imela fakulteta v času njegovega dekanstva več revizij, ki so to potrdile. "Vsa moja izplačila so bila v skladu z zakonodajo, akti UM in sklepi poslovodnega odbora EPF. Vsa moja službena potovanja so imela razlog, potni stroški pa so bili obračunani prav tako v skladu z zakonodajo in določili EU za projekte EU, mnenje revizorja pa je razumeti kot nepoznavanje fakultet in kot podtikanje revizorja in naročnika revizije," zatrjuje Bobek, ki je v preteklosti izjavil, da dogajanja v zadnjih letih razume kot pritiske, ki že imajo elemente mobinga.

Neverjetni napori profesorja Škofa

Poleg Željka Kneza, bivšega dekana Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (glej tabelo in stran 12), sta se pod drobnogledom znašla še Marjan Heričko s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, največ prostora pa je ob Bobku namenjenega Bojanu Škofu s pravne fakultete in nekdanjemu predsedniku upravnega odbora UM. Profesorja davčnega prava poročilo izpostavlja v zvezi z že omenjenimi kreativnimi dodatki za delo s predbolonjskimi študenti na pravni fakulteti, ki jih je omogočil prav upravni odbor pod vodstvom Škofa. Ta je od vseh profesorjev dobil največje plačilo za dokončanje starih programov, skupno 51.311 evrov bruto, saj je imel največ, težko predstavljivih 89 mentorstev, posledično je sodeloval tudi v kar 150 komisijah. Vse to v enem študijskem letu.
Spomnimo, da se je profesor s Pravne fakultete znašel tudi v središču predvolilne afere, v kateri je Tičarjeva desna roka, Teodor Lorenčič, javno objavil dokumentacijo, ki je pričala o tem, da je Škof zaradi vodenja upravnega odbora bil razbremenjen 67 odstotkov pedagoške obveze in za vodenje organa tudi prejemal honorar, čeprav naj ga ne bi smel. Pod razbremenitvijo je bil podpisan Kačič, še v vlogi prorektorja za finančne zadeve pod rektorovanjem Danijela Rebolja. Zgodba se je zaključila z izredno odpovedjo Lorenčiču zaradi razkritja osebnih podatkov, dogajanje okoli Škofovih prejemkov pa je organom pregona, po poročanju Nedeljskega dnevnika, tik pred predajo poslov novemu rektorju Kačiču naznanil Tičarjev prorektor Marko Jesenšek. Policisti utemeljenega suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja niso odkrili, so sporočili iz PU Maribor.

Ciril Horjak

Vroče poročilo na hladnem

O poročilu in ugotovitvah družbe Ernst & Young smo se želeli pogovoriti tudi z bivšim rektorjem Tičarjem, a je pogovor z nami zavrnil. Kaj je tedanjega rektorja in njegovo ekipo napeljalo k naročilu pregleda, ki ni bil predviden v nobenem planu univerze, lahko tako zgolj ugibamo, so pa bile predčasne volitve takrat že dejstvo.
Mediji pa smo na forenzični pregled prvič naleteli po razkritju inovativnih honorarjev na pravni fakulteti. Tičar je namreč z novinarskimi vprašanji o transakcijah pravne fakultete, katere vodstvo ga je sicer skozi ves mandat podpiralo, opravil tako, da je zadevo predal revizorjem in na tej osnovi z novinarji zaprl vso komunikacijo. Nato glede vsega skupaj dolgo ni bilo nič, razen tega, da je Tičar osnutek poročila, ki ga je dobil novembra 2017, tik pred prisilno upokojitvijo, želel obravnavati na upravnem odboru. A je zadevo s točke dnevnega reda v zadnjem hipu umaknil predsednik organa, Gorazd Meško. Kot je pojasnil, zato, ker je šlo za osnutek in tudi ni bilo jasno, ali gre za revizijo ali forenzični pregled, ki imata vsak svoja pravila. "Ne glede na poimenovanje dokumenta mora vodstvo univerze ugotoviti dejansko stanje glede ugotovitev revizorjevega poročila," je še prepričan. Tako je vroče poročilo, ki je bilo v končni obliki univerzi predano februarja 2018, ostalo na hladnem tudi potem, ko je bil bivši rektor upokojen, vodenje univerze pa je za slabega pol leta začasno prevzel prorektor in nesojeni Tičarjev naslednik, Jan Žan Oplotnik, ki je nato na rektorskih volitvah za las izgubil proti Kačiču. Kot nam je povedal Meško, je začasno vodstvo pripravilo dopis za računsko sodišče, vendar ga zaradi rektorskih volitev nato ni odposlalo. Ob primopredaji poslov sredi lanskega leta je vse skupaj tako podedoval sedanji rektor, ki do danes dokumenta še ni spravil do javne obravnave. Poročilo je do razkritja RTV Slovenija in Pop TV minuli konec tedna čakalo kot tempirana bomba.

Kačič: To ni revizija, to je osnutek

Špekulira se, da se okoli dokumenta tako dolgo mečka zaradi političnega trgovanja v času volitev, kar Kačič, ki je bil med letoma 2011 in 2015 prorektor za finance, zanika. "Nikoli nisem imel namena tega poročila ne predstaviti javnosti," je stavek, ki ga je minule dni večkrat ponavljal. Zavzema stališče, da pregled družbe Ernst& Young ni končen, ker da ne govori o nepravilnostih v finančnem poslovanju univerze, pač pa zgolj izraža tveganja za morebitne nepravilnosti ter kot tak terja dodaten pregled oziroma revizijo v pravem pomenu besede. Ker na ugotovitve družbe Ernst & Young fakultete niso imele možnosti podati svojega odziva, je poročilo aktualni rektor označil za osnutek. "Poročilo lahko predstavim javnosti takrat, ko je to končni dokument, ki vsebuje ustrezne zaključke in lahko napotuje upravni odbor k določenim ukrepom. To zahtevajo standardi institucije, kot je univerza," vztraja.
Kot smo že poročali v preteklosti, je Kačič v odgovor na obremenjujoče poročilo fakultete februarja letos pozval k podaji svojih pripomb, tri meseca kasneje pa vso dokumentacijo poslal na Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo in finance, ki bo vse skupaj pregledal in predvidoma do konca tega meseca podal svoje mnenje, na upravnem odboru pa naj bi bilo vse skupaj obravnavano oktobra.
Celotna operacija tudi ne bo poceni, saj je v pripravi več mesecev in bo plačana po številu opravljenih ur, za poročilo Ernst & Young pa je univerza že odštela 23 tisočakov. Na očitke, da vse skupaj traja predolgo, Kačič odgovarja, da tako kompleksna zadeva terja svoj čas. "Če bodo usposobljeni strokovnjaki pri pripravi končnega poročila ugotovili, da je prišlo do nepravilnosti v postopkih, ki so potekali na UM, bodo organi UM sprožili ustrezne postopke," še zagotavlja. S prstom kaže tudi na bivše vodstvo in njegovo začasno nasledstvo z Oplotnikom na čelu, ki da glede poročila, čeprav ga je dobilo že v letu 2017, ni odreagiralo, da ga pa je uporabilo v predvolilne namene. "Do junija 2018 se ni zgodilo nič, razen tega, da je bil dokument predstavljen na kolegiju dekanov na način, kolikor so mi nekateri dekani sporočili, da je bil predstavljen kot grožnja, v smislu, da se bo na njegovi osnovi lahko začel kazenski pregon," pravi Kačič. Oplotnik kakršnokoli rožljanje z dokumentom zavrača.
Na vse dogajanje se je minule dni odzval tudi sindikat Sviz, ki je Kačiča pozval k razmisleku o odstopu, ker da bi moral kot rektor ukrepati takoj, ko se je seznanil s sumi kaznivih dejanj. Kačič je odvrnil, da razloga za njegov odstop ni.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta