Turizem na Hrvaškem v epidemioloških razmerah: Zdaj je že popolnoma jasno, da je celotna predsezona izgubljena

Del teh nepremičnin pravi lastniki, ko jih ne uporabljajo sami, bodisi dajo v najem bodisi odstopijo v uporabo "sorodnikom". Vlada je ocenila, da bo BDP letos upadel za 9,4 odstotka, kar je več od ocene EU, vendar manj od napovedi posameznih ekonomskih analitikov, ki menijo, da bo padec zagotovo dvoštevilčen. Seveda pod pogojem, da jeseni ne bo sledil drugi val okužb z novim koronavirusom in da ne bo treba ponovno uvajati strogih ukrepov, ki jih zdaj postopoma odpravljamo.
Lanska turistična sezona je bila za Hrvaško najboljša po osamosvojitvi države. Zabeležili smo prihod skoraj 21 milijonov gostov ter več kot 108 milijonov prenočitev. Kljub pričakovanjem, da se bo po do tedaj rekordni sezoni v letu 2018 rast turističnega prometa upočasnila, se je ta povečal za kar pet odstotkov in pričakovati je bilo, da se bo za prav toliko povečal tudi v letošnjem letu. Take so bile ocene januarja, ko še nič ni kazalo, kakšna kriza bo zajela ne le Hrvaško, ampak praktično ves svet.

Odvisni od tujih gostov

Po podatkih Eurostata je v EU v turizmu zaposlenih skoraj dvanajst milijonov ljudi. Največji delež, več kot 25 odstotkov zaposlenih, odpade na Grčijo, na Hrvaško in Avstrijo pa po 13 odstotkov, vendar ta podatek ne odraža pravega stanja. Veliko število ljudi namreč ustvarja prihodek v turizmu, vendar niso uradno zaposleni. To je posledica strukture namestitvenih zmogljivosti, kjer na Hrvaškem prevladujejo zasebne namestitve, kot so apartmaji, ki pomenijo 60 odstotkov celotne turistične ponudbe. Hoteli pomenijo samo 16 odstotkov skupne ponudbe namestitev.

Priprave na glavno sezono

Zdaj je že popolnoma jasno, da je celotna turistična predsezona izgubljena, zato turistična industrija vse svoje upe stavi na glavno sezono, med katero običajno realizira 70 odstotkov vseh prenočitev in obiskov. Turistična industrija je zato že začela priprave na udarne poletne mesece, nekateri hoteli pa bodo svoja vrata za goste odprli že ta ponedeljek,11. maja.

Hotelska pravila

V hotelih bodo veljala ustrezna pravila vedenja, s katerimi naj bi zagotovili, da se na določenem mestu ne bi naenkrat znašlo preveč gostov. Na začetku bodo dvigala v hotelih uredili tako, da bodo ena vozila samo v parna nadstropja in druga v neparna, obroke bodo stregli ob več terminih, osebje bo ves čas nosilo zaščitne maske in rokavice. Za goste bodo odprte samo terase, vendar gostinci ne vidijo razlogov za to, da ne bi odprli tudi notranjih prostorov, seveda za manjše število gostov, saj tako ne bi bilo težko zagotoviti predpisane razdalje med njimi. Za eno mizo lahko sedijo štirje odrasli ljudje in otroci. Predlagajo uporabo modela, ki ga uporabljajo v Avstriji.
Nekatera obalna mesta so lastnikom gostinskih lokalov dovolila, da svoje terase na javnih površinah brezplačno razširijo, kolikor je to mogoče, ter tako nadomestijo izgubljene mize.

Meje, odprite se

To so načrti in priprave, ki so bile že izvedene. Edino vprašanje, na katero še ni odgovora, je odprtje meja. Hrvaška vlada je napovedala, da bo o tem razpravljala na ravni EU in upoštevala, kar se bodo dogovorili v Bruslju. Do zdaj je že opravila razgovore s sosednjimi državami, iz katerih običajno prihaja največ gostov. To so ob Sloveniji še Italija, Avstrija in Nemčija. Zanimanje za prihod na Jadran so izrazili tudi na Slovaškem in Češkem. Gre torej za države, iz katerih je mogoče na Hrvaško priti z osebnim avtomobilom. Govori se tudi o možnosti odpiranja cestnih koridorjev in vzpostavitve posebnih letalskih linij v mesta ob jadranski obali. Čeprav zaradi krize letos ni pričakovati, da bodo Italijani v času svojih počitnic oziroma ferragosta na hrvaško morje potovali tako množično kot pretekla leta, je vendarle predvidena trajektna povezava med Ancono ter Zadrom in Splitom.