Od njunega nadaljnjega razvoja se veliko pričakuje. UI spreminja življenje na številnih področjih, na mnogih se tega niti ne zavedamo, v medicini pa povzroča revolucionarne spremembe. S svojimi dosežki je že v veliko pomoč številnim izzivom medicinske stroke. Pomembno vpliva na zdravstveni sistem, ga spreminja in ga bo tudi v prihodnosti bržkone bistveno spreminjala. Razvoj digitalizacije pomeni korak k optimiziranju organizacije zdravstvenega sistema. Tudi poklic in izobraževanje zdravnikov ter zdravstvena zavarovanja se bodo pod vplivom UI spreminjali.
Roboti v medicini pomenijo pravo odkritje in skorajda ni več področja, kjer ne bi bili v uporabi. Natančnost njihovega dela, združena s človeškim znanjem, daje v medicini izjemne rezultate. Kar samoumevni so postali na mnogih področjih invazivne kirurgije (na primer robot da Vinci), pri neinvazivnih posegih, pri posegih na področju radiologije, rehabilitacije, diagnostike, zdravljenja, nege, priprave zdravil, v laboratorijih pa tudi kot pomoč pri strežbi, čiščenju, transportiranju, v pralnici in še kje. V primerjavi s človekom imajo roboti veliko prednosti: zmorejo kopičiti neizmerno količino podatkov in znanj, se ne utrudijo, ne zbolijo, razen ob nakupu ne povzročajo večjih stroškov, ostajajo mirni, se ne razburjajo, so natančni in hitri pri postavljanju diagnoz in zdravljenju bolezni in ne pozabljajo. Njihova slabost je, da se ne znajo prilagoditi nepričakovanim situacijam.
Odpira se vrsta vprašanj
Ob vključevanju robotov v medicino pa je treba upoštevati tudi tveganja, predvsem glede varnosti podatkov, zaupanja, prava in etike. Odpira se vrsta strokovnih, pravnih, socioloških in etičnih vprašanj. S strokovnega in etičnega vidika je pomembna presoja vloge robota pri obravnavi bolnika. Ali je robot del zdravstvenega tima, torej predstavlja pomoč zdravniku in podpira napore in dosežke zdravnikov, ali pa lahko sam opravlja posege? Ključno vprašanje je, ali postajajo roboti pametnejši od zdravnika in ali lahko robot nadomesti zdravnika. Dosedanje izkušnje potrjujejo, da so roboti lahko v pomoč zdravniku na številnih področjih in podpirajo dosežke zdravnikov, ne morejo pa posegov samostojno opravljati. Z zbranimi obsežnimi podatki in znanji so in bodo v pomoč zdravniku za hitrejšo interpretacijo pri diagnostični obravnavi in zdravljenju, pri personalizirani obravnavi, tudi pri razvoju zdravil v timu številnih strokovnjakov in na raziskovalnem področju. Zdravniku so lahko v pomoč, ker delujejo hitreje in z manj napakami kot človek, ne morejo pa brez sodelovanja zdravnika. Bolnikova bolezen ne more biti zgolj računalniški problem. Na potek zdravstvene obravnave bolnika pomembno vpliva partnerski odnos med zdravnikom in bolnikom, ki temelji na medsebojnem zaupanju, empatiji in spoštovanju avtonomije bolnika, oboje pa gradita zdravnik in bolnik na dobrem komunikacijskem odnosu ves čas poteka zdravstvene oskrbe bolnika. Že empatičen odnos med zdravnikom in bolnikom lahko omili bolezen. Ali se bo robot lahko naučil dobrega komunikacijskega in empatičnega odnosa do bolnika in vzbudil pri bolniku zaupanje in spoštovanje njegove avtonomije? Odgovor še ni dorečen.
Pomembne etične dileme
Zato predstavlja empatični odnos med zdravnikom in bolnikom velik potencial, ki ga moramo zdravniki izjemno negovati in v sistemu organizacije zahtevati dovolj časa za obravnavo bolnika. Tega žal zdaj ni dovolj. Obsežna administracija in vedno nove birokratske zahteve odvzemajo zdravniku dragoceni čas za dober komunikacijski odnos z bolnikom in tudi za obravnavo. Prenos teh nalog na robota je marsikje že možen in pomeni velik prispevek, saj ostaja zdravniku več časa za bolnika. Pomembno etično vprašanje zadeva pravice bolnikov glede na obsežnost in podajanje pojasnilne dolžnosti in vnaprej izraženo voljo bolnika. Obsežnost in podajanje pojasnilne dolžnosti sta že zdaj zelo zahtevna, še zahtevnejša pa bosta postala v razmerju med bolnikom in robotom. Treba se bo izreči tudi o sodelovanju robotov pri vnaprej izraženi volji bolnika. Varnost, možna zloraba medicinskih podatkov, socialna pravičnost, možna izguba dela bolnikove avtonomije in nadzor nad bolnikom so pomembne etične dileme. Odločujoče bo morda vprašanje, katere tehnologije bo pri svoji obravnavi sprejel bolnik. Razvoj tehnologij že vključuje tudi ta vprašanja, vendar na vsa še ni ustreznih odgovorov. Za prepoznavanje problemov in dilem bo pomembna tudi vključitev mnenja bolnikov in njihovih izkušenj, ki jih bodo pridobili pri zdravstveni obravnavi s pomočjo robotov.
Demografske spremembe kažejo na staranje prebivalstva in s tem več potreb po negi in oskrbi starostnikov, zlasti dementnih oseb. Ustreznega kadra je že zdaj premalo, zato je že in še bo delovanje robotov v veliko pomoč starostnikom, saj jim bosta z njihovo pomočjo omogočena večja mobilnost in daljše bivanje v domači oskrbi. Ob tem se bo gotovo odprlo etično vprašanje komunikacijskih odnosov in osamljenosti teh ljudi.
Bo robot lahko nadomestil zdravnika?
Ali bo robot lahko nadomestil zdravnika ali medicinsko sestro, ni mogoče predvideti. Leta 2017 so Kitajci predstavili robot Xiaoyi, imenovan tudi mali doktor, ki je opravil državni licenčni izpit za zdravnika z nadpovprečnim številom točk. Znanje je pridobil iz 53 strokovnih knjig, dveh milijonov medicinskih razprav in 400.000 medicinskih tekstov in poročil. Takšno znanje zdravnik le s težavo pridobi. Nisem zasledila podatka, s kakšnimi občutki in komunikacijskim odnosom je robot sprejel potrdilo o opravljenem izpitu, čeprav so na delu tudi že roboti z izražanjem občutkov, kot je denimo japonski robot Pepper. Tudi ne vem, ali morda mali doktor že deluje tudi v klinični praksi. Poraja se mi vprašanje, ali želimo družbo, v kateri bomo uporabljali robote za komunikacijo in empatijo in bodo roboti nadomestili zdravnike.
Poleg teh vprašanj se porajajo tudi dileme o vplivu robotov na celotno družbo, saj poleg številnih izboljšav lahko prinašajo izgubo delovnih mest. Tudi zavarovalnice sledijo tehnološkemu razvoju z željo po znižanju stroškov.
Natančnost robotovega dela, združena s človeškim znanjem, daje v medicini izjemne rezultate
