Pet let po tem, ko je ljubljanska mestna občina skušala prvič izprazniti območje nekdanje tovarne koles, se je v Rogu ponovil že videni scenarij. Na območje so zjutraj prišli gradbinci, varnostniki in policija, da bi ga začeli pripravljati na prenovo. Kot že leta 2016 so naleteli na odpor uporabnikov nekdanje tovarne, ki so na degradiranem območju vzpostavili Avtonomno tovarno Rog. Kako lahko avtonomna cona obstaja sredi avtonomne države Slovenije, je vprašanje, ki se mu je težko izogniti. Za razglasitev avtonomnosti nismo nikdar glasovali na referendumu, tudi secesijske vojne ni bilo, obenem pa bi le stežka trdili, da gre za metaforično poimenovanje, ki priča le o tem, da so tamkajšnji ustvarjalci neodvisni miselno in umetniško. Če smo že malenkostni, je vredno povedati tudi, da so rogovci znotraj objekta bivali; težko bi torej rekli, da so se popolnoma oddaljili od interesa denarja. Čeprav trdijo, da je bil Rog simbolna točka vseh, ki zavračajo profit in kapitalistično represijo, so z brezplačnimi (in zanje samoumevnimi) bivalnimi prostori pokazali tudi na to, da je tak "odpor" dostopen peščici - dovolj umetniškim, dovolj drugačnim in, to je najpomembneje, v mestu bivajočim posameznikom. Na deželi, kjer avtonomnih con ni, v gostilnah še vedno pijemo pivo z davkom, za prenočišča, četudi so draga, pa drugi, četudi v socialno težjem položaju, plačujemo tudi v Ljubljani.
Junija 2016 so se ob prihodu gradbincev rogovci uprli in začetek gradbenih del ustavili. Ker do dogovorov o prihodnosti ni prišlo sporazumno, sta se oba pola, MOL in rogovci, obrnila na sodišče. Rogovci so se izpostavili kot posestniki, občina pa je proti njim sprožila lastninske tožbe. V vseh tožbah je sodišče odločilo v prid občine; ljubljanski župan pa je večkrat napovedal, da se bodo gradbenih del lotili, takoj ko bo to mogoče. Pravno gledano, so bila razmerja pred torkovo izpraznitvijo popolnoma uravnana, a v Sloveniji to očitno ni dovolj dober argument za legitimnost takega dejanja (no, vsaj takrat ne, ko nam sodba ni ljuba). Obenem poteza za rogovce vsekakor ni mogla biti presenečenje, saj jo napovedujejo že leta, paradoksalne pa so njihove tožbe, da ob prihodu gradbincev "niso imeli časa, da bi iz prostorov umaknili svojo lastnino". Lastnina je v trenutku spet obveljala za nekaj obstoječega, za nekaj, kar jim pripada; ko je šlo za lastnino občine, torej za lastnino vseh občanov, kar tovarna Rog je, jih ta pravica ni zanimala dovolj, da bi jo bili na zahtevo lastnika pripravljeni spoštovati.
V ospredje se postavlja parcialni interes peščice posameznikov
Že francoski razsvetljenec Denis Diderot je v svojih proznih delih razmišljal o upoštevanju zakonov in sodišč kot "najvišje instance", zaključil pa je, da je lahko prav ljubko, če zakone kršita ena ali dve osebi v državi; iz države, kjer to postane navada, pa se je najbolje kar direktno izseliti. Ob tem se je vredno spomniti tudi misli, ki jo je v Dnevniku zapisala novinarka Anja Hreščak: uporabniki Roga so si poleg ateljejev v dotrajani tovarni uredili spalnice in dnevne sobe ter tja naselili svoje domače živali - tako ravnanje pa, v nasprotju s kulturnimi in umetniškimi aktivnosti, ne zastopa interesa širše skupnosti ali splošnega dobrega, temveč v ospredje postavlja parcialni interes peščice posameznikov. Zasedanje prostorov z namenom reševanja posameznikovega bivanjskega problema ni nič druga kot privatizacija, v tem ni širšega javnega interesa.
Tudi protiargument, da je bila poteza neokusna, ker smo sredi zime in sredi epidemije, stoji na trhlih temeljih. Bi bilo kaj drugače, če bi želeli uporabnike kompleksa izseliti med poletjem, ko ni bilo epidemije? Saj so na tak način vendar poskusili že junija 2016, ko je bilo vroče, pa se je sfižilo - bager so rogovci spremenili v rožnato instalacijo in se poskusu posmehnili.
Na koncu je odločila že večkrat preizkušena taktika - demoniziranje policije, ki je ob protestu uporabila solzivec in druga prisilna sredstva. Nekaj ljudi so celo hospitalizirali, kar je gotovo najslabši možni izkupiček preteklega tedna. A le redko je bilo poudarjeno, da je do represivnih ukrepov prišlo po tem, ko so želeli izseljeni stanovalci in njihovi podporniki preskočiti ograjo gradbišča, metali bakle, steklenice in jajca, naposled pa prerezali tudi pnevmatike več službenih vozil policije.
Da, gre za uničevanje lastnine. A vprašanje je, čigave.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
