Uroš Esih
Mislim, da mora biti glavna družbena funkcija Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), da subjektivno usposablja in uvaja mlade ljudi v sistem samoupravne demokracije, se pravi v delegatski sistem, v katerem morajo mladi ljudje prevzeti enakopravno odgovornost pri sprejemanju ne samo tistih sklepov, ki neposredno zadevajo mladino, ampak tudi drugih." Tako je socializacijsko funkcijo partijskega podmladka načrtoval ideolog slovenskega socializma Edvard Kardelj v Smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Prodor generacijske politike v Evropi
Kar zadeva evropski kontekst, lahko v zadnjih letih vidimo prodor generacijske politike. Gre za stranke, kot so Podemos v Španiji, Gibanje petih zvezdic v Italiji, Siriza v Grčiji in La republique en marche v Franciji. “Vse to so izrazito generacijske stranke. V Evropi obstaja velikanska razlika v generacijskih izkušnjah pri vprašanju dostopa do nepremičnin, dostopa do socialnih storitev, načina vključenosti v delovni proces in pri stopnji socialne varnosti. V Sloveniji je takšna stranka Levica, njena volilna baza je urbana mladina,” meni Lisjak Gabrijelčič.
Etablirani podmladki SDS, SD in Nove Slovenije
In politična socializacija mladih je tudi glavna funkcija podmladkov političnih strank, seveda v bistveno spremenjenih družbenopolitičnih in sistemskih okvirih. "V podmladkih poteka politična socializacija. Politična socializacija se v Sloveniji praviloma ne odvija v nekih drugih sferah kot v političnih podmladkih. To pa pripomore h graditvi dolgotrajnih političnih karier. Pričakuje se, da bo del mladih, ki se angažira v političnih podmladkih, razvil svoje politične kariere kot poklic," politično udejstvovanje mladih analizira politologinja dr. Alenka Krašovec. K temu dodaja, da so podmladki političnih strank bazen, iz katerega se lahko skozi dolgotrajno delo kasneje rekrutirajo voditelji političnih strank: "Sodelovanje v podmladkih političnih strank je ponavadi prva točka grajenja politične kariere. Najprej začnejo mladi sodelovati v lokalnih predstavniških telesih, kasneje pa tudi v nacionalnem oziroma evropskem kontekstu."
Sodelovanje v podmladkih strank je ponavadi prva točka grajenja politične kariere
Podmladki delujejo po Leninovem principu
Jožef Školč, zadnji predsednik Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), iz katere je kasneje nastala tudi LDS, razmišlja o vlogi političnega podmladka v času prelomnih osemdesetih let prejšnjega stoletja, ob tem pa poskusi potegniti vzporednice z današnjo generacijo mladih, ki delujejo v političnih podmladkih: "Mladinsko organizacijo sem vodil čisto na koncu. ZSMS v sedemdesetih je bila popolnoma drugačna kot tista po letu 1982. Iz ZSMS so nastale zelo različne stvari, ne samo LDS. Nastale so tudi mladinske strukture, ki ne delujejo, kot je bilo zamišljeno, vmes pa so se povampirile, vključno z uradom za mladino in mladinskim svetom, pa tudi študentska organizacija. Pravzaprav je nehvaležno primerjati dva različna časa in različna sistema. Niti ni korektno vleči primerjav, ko se pogovarjamo o kategorijah mladosti v politiki. Tisto, kar razlikuje osemdeseta leta in današnja, je to, da si je naša generacija za razliko od današnjih podmladkov krčevito prizadevala za to, da bi se osvobodila izpod dežnika partije. Zato smo podpirali najrazličnejše ideje, ki niso nastale pod okriljem ZSMS. Tako je postal ZSMS dežnik različnih družbenih pobud. V naših pisarnah so delovali mirovniki in duhovna gibanja, pa tudi LGBT-iniciative. Cel kompleks vprašanj pa je bil povezan s svobodo izražanja. Imeli smo svoje medije od Katedre in Tribune do Mladine in Radia Študent. Ti so bili vedno pred zaplembo ali prepovedjo. Tudi Kmečka zveza je v bistvu nastala kot pobuda znotraj neke konference mladih v kmetijstvu. Bistveno je, da nismo želeli biti pod idejnim vodstvom Zveze komunistov Slovenije, ampak smo poskušali biti samostojni. Današnjim podmladkom te vrste političnih bojev, ki smo jih mi bili, ni več treba biti. Osnovne svoboščine so zdaj, vsaj na papirju, dosežene. Zdaj si predstavljam, da v politične podmladke vstopajo mladi, bodisi zato, ker želijo narediti politični kariero, bodisi zato, ker menijo, da je mogoče narediti spremembe skozi politični angažma. Predvidevam, da mladi še vedno menijo, da so ideje enakosti in socialne pravičnosti še vedno uresničljive. Ni pa videti, da bi mlada garda v katerikoli stranki igrala odločilno vlogo. Nova Slovenija je sicer dobila mlad obraz na čelu, kulturno razliko do stranke, ki jo je vodil Lojze Peterle in njegovi, pa je dejansko vzpostavila Ljudmila Novak z možnostjo pogovarjanja z vsemi. V treh desetletjih je uspelo res veliko mladih angažirati ekipi okrog Boruta Pahorja, ko je iz političnega groba vstajala SD. Danes pa politični podmladki delujejo po Leninovem oziroma Omanovem principu – kadri, kadri in kadri. Pomladitev ne prinaša novih načinov dela."
Potencial za generacijsko prenovo SDS
Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, prodorni politični analitik, urednik revije Razpotja in nekdanji član SDS, se strinja s Krašovčevo, da imajo SD, SDS in Nova Slovenija najbolj množične in najbolje razvite strankarske politične podmladke. Mladi forum SD je bil pred desetletjem in več zelo angažiran, mestoma celo radikalen. "Takrat ni bilo stranke Levica in Mladi forum je nagovarjal tudi ta del volilnega telesa. Mladi forum je takrat s svojim diskurzom pokrival tisti del volilnega telesa, ki ga SD ni mogla, saj se je poskusila širiti vedno bolj proti sredini," izgubo ostrine Mladega foruma pojasnjuje Lisjak Gabrijelčič, ki se v ilustracijo aktualnega položaja podmladka retorično vpraša, kje je na primer končal eden od bivših predsednikov Mladega foruma Luka Juri. Po poslanski funkciji je postal direktor koprskega pokrajinskega muzeja.
Nekaj podobnega kot v NSi se bo verjetno kmalu zgodilo tudi v SD
Podmladki parlamentarnih strank
Slovenska demokratska stranka
Opredeljujejo se za desnosredinsko mladinsko in politično organizacijo, ki po njihovih navedbah šteje več kot tri tisoč članov, pohvalijo pa se z več kot četrtstoletno dejavnostjo. Predsednik Slovenske demokratske mladine (SDM) je poslanec Žan Mahnič, pred njim je podmladek vodil Andrej Čuš, ki se je s stranko razšel in iz nje izstopil. SDM sta vodili tudi poslanki Alenka Jeraj in Anja Bah, prvi predsednik pa je bil sociolog Matej Makarovič.
Nova Slovenija
Mlado Slovenijo vodi Matjaž Kosi. Predsedniki podmladka so bili Jernej Pavlin, ki je prestopil v SDS, Robert Ilc, danes glavni tajnik NSi, in Jernej Vrtovec, poslanec. Navajajo, da imajo 3250 članov, ustanovljeni pa so bili aprila 2001.
Socialni demokrati
Mladi forum vodi Andrej Omerzel. V preteklosti so podmladek SD vodili Jan Škoberne, bivši poslanec in odstopljeni sekretar na kulturnem ministrstvu, Dejan Levanič, bivši poslanec, zdaj pa glavni tajnik SD, bivši poslanec Luka Juri in Aljuš Pertinač, bivši državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje. Uradno stališče stranke je, da se v občasno "revolucionarni" podmladek, ki je bil ustanovljen leta 1990 in po lastnih navedbah šteje pet tisoč članov, ne vtikuje.
Levica
Stranka nima podmladka. Gre za generacijsko stranko mlajše generacije. Števila članov in starostne strukture v njej ne želijo razkrivati.
Stranka modernega centra
Podmladek stranke, SMC mladi, je bil ustanovljen junija 2016, vodi pa ga Rok Novak. Števila članov ne navajajo. V statut so zapisali, da je njihov cilj družba, v kateri bodo generacije mladih živele dostojno, imele možnost pridobiti dobro izobrazbo in bodo slišane v družbi.
Lista Marjana Šarca
Podmladka nima. Je pa bila na listi stranke v državni zbor izvoljena najmlajša poslanka Jerca Korče (28). V LMŠ nimajo podmladka, ker se ne želijo deliti na mlajše in starejše, je povedal poslanec stranke Aljaž Kovačič.
Stranka Alenke Bratušek
Stranka nima podmladka, se pa zavzemajo za uvedbo volilne pravice s 16 leti, saj mladim "tako damo možnost odločanja o prihodnosti".
Desus
Podmladek stranke, Mladi Desus, je bil ustanovljen leta 2011.
Slovenska nacionalna stranka
Od ustanovitve stranke leta 1991 jim ni uspelo ustanoviti podmladka stranke.
Šibkost podmladkov strank novih obrazov
Sogovornik je s pomočjo svoje metafore o kroženju eldeesovskega gena, ki je nastal iz razpada in razploda LDS, analiziral neobstoj oziroma šibkost podmladkov strank novih obrazov, ki so v zadnjih letih vzniknile na sredinsko-liberalnem polu slovenske politike. "LDS nikoli ni imela več kot osem tisoč članov. Je bila pravzaprav stranka brez članstva, saj je delovala kot zelo široka mreža vplivnih ljudi, tudi lokalno. Vsi, ki so bili člani stranke, so bili na nek način tudi funkcionarji. LDS ni imela močne baze. Imeli so sicer podmladek, ampak bil je bolj pro forma, ker se spodobi, da ga stranka ima," je ustroj na prelomu tisočletja najmočnejše vladne stranke stranke pojasnil Lisjak Gabrijelčič in nadaljeval, da so vse stranke, ki so jo nasledile, Lista Marjana Šarca, Stranka Alenke Bratušek in Stranka modernega centra, pač podedovale ta način delovanja. Stranke novih obrazov so stranke pravzaprav brez članstva. "Imajo člane, ampak člani pretendirajo na stolčke. Ni ljudi, ki bi bili člani, pa ne bi želeli biti funkcionarji. To niso množične stranke."
Smešno je govoriti o podmladku upokojenske stranke
O podmladku upokojenske stranke Desus Lisjak Gabrijelčič v šali pravi, da ga v stranki predstavlja kar predsednik stranke Karl Erjavec, stranko Desus je prevzel kot relativno mlad politik leta 2005, nekako dvajset let pred upokojitvijo. "Desus je interesna stranka upokojencev in bi bilo smešno govoriti o podmladku," meni sogovornik, ki se mu zastavlja vprašanje, kako se lahko Desus odzove na staranje in odmiranje svojega volilnega telesa. Ta problem pesti tudi SD, SDS in Novo Slovenijo. Še bistveno bolj kot v Desusu sta vloga in moč predsednika poudarjeni v Slovenski nacionalni stranki, ki v svoji precej dolgi parlamentarni zgodovini ni oblikovala podmladka.
