Tako nenavadno, za trenutek, zvenijo besede profesorja z oddelka za lesarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti Mihe Humarja. Z žirovskim podjetjem v solasti kmetov in delavcev na fakulteti že leta uspešno sodelujejo pri mednarodnih in domačih razvojnih projektih. A izkaže se, da gre prav za to. Za drugačen pogled - v vseh pomenih besede.
Odgovorno gospodarstvo
Podjetje M Sora je marsikaj. Le v Sloveniji zaposluje 196 delavk in delavcev. Skupaj s podružnicami, ki segajo od Avstrije in Nemčije, kjer jim omogočajo lažji nastop na trgu vrhunskih oken iz naravnih materialov, do Makedonije, Albanije in Kosova, kjer so med glavnimi dobavitelji stavbnega okovja, pa imajo skupaj 225 zaposlenih. Po grenki izkušnji ob razpisu ministrstva za gospodarstvo, ko so izkusili, kako zakonodaja ovira in diskriminira zadruge, so od leta 2006 delniška družba z notranjim lastništvom. Največji delničar ostaja zadruga. Ta že od leta 1992 med zadružnike ne vpisuje le kmetov, ampak tudi delavke in delavce v zadrugi. Danes posamezni lastniki podjetja M Sora - zaposleni za nedoločen čas ali kmetje - ne morejo imeti več kot petodstotnega lastniškega deleža. Lani so s povečanjem števila delnic k solastništvu povabili tudi mlajše sodelavce in sodelavke, tako da je delničarjev zdaj okoli 120.
Zadružništvo bi lahko bilo dobra alternativa podivjanemu finančnemu kapitalizmu
Dom je zadruga
Zadruga je bila ustanovljena leta 1948 in po nekaj mesecih združena z lesarsko delavnico Franca Potočnika, ki je obstajala še iz časa pred drugo svetovno vojno. Vseskozi, predvsem pa v zadnjih desetletjih, jo je najbolj zaznamovalo to, da so se njeni člani požvižgali na predpostavljene in od zunaj ali zgoraj postavljene okvire. Horizonte delovanja in možnega so širili po svoje. Kombinirali so trgovinsko dejavnost z zadružnim odkupom lesa, mleka in živine. Na začetku tudi borovnic, je zapisal Marjan Praprotnik v zborniku, ki so ga izdali ob 70. obletnici lani, a so prodajo jagodičja kmalu prenehali, saj so bile količine premajhne. Bolj kot nostalgija in ideološka rigidnost so vodila vseskozi prilagajanje, odgovornost in dolgoročno preživetje. Zadruga se je povezovala z drugimi, a hkrati so zadružniki opazovali, kako so številne druge zadruge propadale. "Treba se je povezovati, to smo ugotovili. Vsak zase ne bi preživeli. Tako kmetje kot dejavnosti, ki jih povezujeta delniška družba in zadruga," pojasni na svoji kmetiji predsednik zadruge M Sora in nadzornega sveta podjetja M Sora Anton Kokelj.
Pošteno plačilo za delo
"Sem proti ekscesom. A mnogi, vključno z mano, nismo pripravljeni delati za nižjo plačo le zato, ker delamo v zadružnem ali delavskem podjetju. Če hočemo, da k nam pridejo dobri ljudje in da zaposlujemo vrhunske delavke in delavce, jih moramo dobro plačati. Vsi solastniki vedo, kakšno plačo imam, ne gremo se uravnilovke. Nikomur se ne doplačuje do minimalne plače, damo maksimalne regrese, 13. plačo je vsak dobil vsaj v višini 1000 evrov. Plačamo tudi vse nadure, pri tem se ne gremo igric."
Aleš Dolenc, direktor M Sore
Z razvojem korak pred prihodnostjo
Danes je v podjetju direktorica trgovine Monika Žust, direktorica mizarstva pa Neja Rupnik, ki je v lanskem zborniku izrisala prihodnost delovnega okolja, kjer fizično težkih del ne bo več, bo zdravo in človeku prijazno, tedenski delovnik pa bo ob dostojnih plačah trajal 30 ur. V mnogih pogledih gre za nadaljevanje in utrjevanje sedanje poti. M Sora je bilo prvo podjetje na svetu, ki je izdelalo okno, ki je izpolnjevalo standarde za pasivno hišo, ne da bi bil pri tem uporabljen umetni izolacijski material. Njihova okna in panoramske stene so v hišah v Kanadi, Ameriki, na Novi Zelandiji in na Japonskem ter po vsej Evropi, našteva Aleš Dolenc. Z njimi so opremili tudi prenovljeno hišo v trajnostnem parku Istra v slovenski Istri. Direktor podjetja z veseljem opisuje, kako so 30-metrsko panoramsko steno naredili v Žireh, jo razstavili in sestavili ter posneli o tem filmček, nato jo odposlali v Kanado, kjer je delavec iz Žirov skupaj s tamkajšnjo ekipo steno postavil pri naročniku.
Z razvojnimi projekti, pri katerih sodelujejo tako z nemškim Passivhaus institutom kot s slovenskimi raziskovalnimi institucijami in podjetji, so med drugim vzpostavili proizvodnjo linijo za visoko kakovostna okna iz odsluženega lesa. Prvo okno je bilo narejeno iz lesa kozolca, ki ga je imela v hribih zadruga in ga je bilo treba zaradi varnosti podreti. Naslednji razvojni projekti so pametna okna, ki bodo komunicirala in bodo del sistemov pametnih hiš, senzorji v oknih pa bodo lahko nadzorovali tudi stanje lesa, opisuje direktor projekte, ki jih pridobivajo na različnih razpisih. Razvojni projekti in rezultati, do katerih pridejo, pojasni, so po logiki stvari korak pred trenutnimi zahtevami in željami trga. "Ne prodaja zgolj cena. Morda je enostavna okna fajn delati, a jih ne moremo prodati. Treba je vlagati v razvoj, imeti moramo močno tehnologijo, prave rešitve in dobre stroje," je prepričan.
Nadutost in ponižnost
"V Sloveniji smo pogosto naduti, ko pride do tega, kako naj bi bili delovni, pa to nujno ni res. Po drugi strani smo, če pride aroganten tujec, popolnoma ponižni. Pogrešam zdravo razumevanje tega, kaj pomeni domače lastništvo. Nikjer na svetu konservativne stranke ne zagovarjajo prodaje vsega premoženja tujcem. To je slovenski unikum. Temu ne nasprotujem na slepo: smiselno je, da prodamo tisto, česar ne znamo upravljati, ne pa vsega. Sploh ne podjetij, ki ustvarjajo dobiček."
Aleš Dolenc, direktor M Sore