Ameriška vesoljska agencija Nasa je objavila prve fotografije Lune, ki jih je med obkrožanjem posnelo vesoljsko plovilo Orion. To je proti Mesecu s Kennedy Space Centra na Floridi 16. novembra poletelo z nosilno raketo SLS (Space Launch System) v okviru misije Artemis I, Orion pa je Zemljino orbito dosegel že 87 minut po vzletu. Vesoljsko plovilo je takrat prvič vključilo lastni pogon in poletelo proti Luni, v ponedeljek, 21. novembra, pa so pogon aktivirali drugič, da se je kapsula dovolj približala površju Lune in tako izkoristila njeno gravitacijo, ki jo je potegnila v oddaljeno retrogradno lunino orbito.
Utirjen v orbiti bo Orion nekaj dni krožil okoli Lune, preden se bo predvidoma 11. decembra vrnil na Zemljo, ko naj bi padel v Tihi ocean. Celotna misija Artemis I bo torej po načrtih Nase trajala 25 dni in pol, že leta 2025 pa namerava ameriška vesoljska agencija po petdesetih letih znova pristati na Luni. Z astronavti. Prvič po letu 1972, ko je to uspelo misiji Apollo 17. Čez tri leta naj bi tako prvič na Mesec stopila prva ženska in prvi temnopolti moški.
Na krovu Oriona so namesto astronavtov tokrat testne lutke s celo vrsto najrazličnejših senzorjev, Nasa pa je razkrila, da jih bo misija stala 4,1 milijarde ameriških dolarjev. Kapsula se je temni strani Lune, ki je od Zemlje oddaljena 370.000 kilometrov, približala na zgolj 130 kilometrov, njene kamere pa so Nasi poslale tudi fotografijo Zemlje. “Naša bledo modra pika in njenih osem milijard človeških prebivalcev se zdaj prikazujeta,” je povedala komentatorka v kontroli poletov Nase Sandra Jones. Orion je med drugim preletel “jezero” Tranquility (Umirjenost), kjer sta leta 1969 pristala ameriška astronavta Neil Armstrong in Buzz Aldrin.
Orion bo ta konec tedna podrl Nasin rekord v oddaljenosti vesoljskega plovila, namenjenega astronavtom, od Zemlje. Oddaljil naj bi se kar 433.000 kilometrov, medtem ko je bil Apollo 13 največ 400.000 kilometrov stran od našega planeta.
Ne zgolj SpaceX, tudi pri Nasi so prepričani in zasledujejo cilj, da bi ljudem omogočili dolgoročno bivanje na Luni že v tem desetletju. Howard Hu, vodja programa Orion, je za BBC povedal, da jim misije Artemis omogočajo razviti trajnostno platformo in transportni sistem. Omogoča jim tudi, da se naučijo, kako delovati in preživeti v “globokem” vesolju. “Ljudi bomo pošiljali na površje, kjer bodo živeli in se ukvarjali z znanostjo,” je dejal in dodal, da se človeštvo mora naučiti živeti zunaj Zemljine orbite, preden naredi naslednji velik korak in se odpravi na Mars.
Hu je z delovanjem kapsule Orion več kot zadovoljen, povedal je, da se vsi sistemi in podsistemi obnašajo po pričakovanjih. Je pa Mike Sarafin, vodja misije Artemis 1, razkril, da je moč pogonskih agregatov SLS, trenutno najmočnejše rakete na svetu, dobesedno odpihnila vrata dvigal, s katerimi se sicer v kapsulo povzpnejo astronavti. Skupaj z Orionom pa je na SLS v vesolje poletelo tudi več mikrosatelitov, ki jih čakajo različne misije, vendar se tudi več dni po vzletu in izmetu vsi še niso aktivirali in vzpostavili povezave z Zemljo. Nasa je potrdila, da so ArgoMoon, Biosentinel, Equuleus, LunaH-Map in OMOTENASHI delujoči, četudi pri zadnjem opažajo težave s komunikacijo. Vesoljska agencija je izpostavila, da bi lahko bile za težave krive baterije v satelitih. Vseh namreč niso mogli napolniti, kar je bilo potrebno zaradi zamika misije Artemis I, ki je bila sprva načrtovana za mesec september.
Esa predstavila nove astronavte
Evropska vesoljska agencija je predstavila novo generacijo astronavtov, ki so jih izbrali med 22.500 prijavljenimi kandidati. Med petimi novimi astronavti so Francozinja Sophie Adenot, Španec Pablo Alvarez Fernandez, Britanka Rosemary Coogan, Belgijec Raphael Liegeois in Švicar Marco Sieber. V astronavtsko rezervo so sprejeli še enajst posameznikov in posameznic, poleg njih tudi Britanca Johna McFalla. Slednji je pri 18 letih doživel prometno nesrečo, zaradi katere so mu morali amputirali nogo. Pridružil se bo "parastronavtskemu" programu, so sporočili z Ese. Izbrance čaka dvanajstmesečno osnovno usposabljanje, ki je predpogoj za nadaljevanje "šolanja" za bivanje in delo na vesoljski postaji. Ko jim pri Esi odredijo misijo, pa jih čaka še usposabljanje za specifične naloge. Zadnjo prejšnjo generacijo astronavtov agencije Esa so predstavili pred trinajstimi leti.