Darja Kocbek
Rekorderka po številu vlad v Evropi je med državami, ki so vstopile v EU pred letom 2004, Italija. Od začetka leta 2000 jih je imela vključno s sedanjo enajst. Mandat vlade v Italiji traja statistično eno leto in dva meseca. Deset vlad je imela od leta 2000 do zdaj Grčija. Leta 2011 sta imeli obe državi tehnično vlado neizvoljenih tehnokratov. Italijansko je prevzel nekdanji evropski komisar in ekonomist Mario Monti, grško pa nekdanji podpredsednik Evropske centralne banke (ECB), apolitični tehnokrat Lukas Papadimos. Grčija je imela začasnega predsednika vlade Panagiotisa Pikrammenosa slab mesec dni še leta 2012, ker se stranke po volitvah niso mogle dogovoriti o sestavi vlade.
Pogostejše menjave vlad imajo v državah EU iz vzhodne Evrope. Gonilna sila teh kriz sta korupcija in populizem ter posledično velike razlike med bogatimi in revnimi državljani. Andrej Babiš je po letu 2002 deseti predsednik češke vlade. Na Slovaškem so imeli od leta 2000 sedem vlad pod vodstvom petih predsednikov. Nazadnje je vlada padla leta 2018, ko je predsednik Robert Fico, ki je vodil svojo tretjo vlado po letu 2000, po protestih bil prisiljen odstopiti po umoru novinarja Jana Kuciaka.
Poljska ima od leta 2000 osmega predsednika vlade. Madžarska ima po letu 2000 osmo vlado, sedanji predsednik VIktor Orban je na čelu svoje tretje vlade. Ludovic Orban, ki so mu poslanci parlamenta v sredo izglasovali nezaupnico, je po letu 2000 16. predsednik romunske vlade. Bojko Borisov je predsednik desete bolgarske vlade. V zadnjih petih letih je imela Bolgarija dve začasni vladi. Med letoma 2000 in 2008 je imela vlade, ki so bile na oblasti po nekaj mesecev in največ dve leti, tudi Litva.
Belgija je s 541 dnevi svetovna rekorderka po času, ko ni imela zvezne vlade. To je bilo od junija 2010 do decembra 2011. Tudi zdaj je nima. Od zadnjih volitev je minilo že 14 mesecev.
