"Čudi me, očitno ne vedo, za kaj gre. Očitno ne vedo, da absolutni preferenčni glas ne bi nič spremenil razmerij med strankami. Samo za razvrščanje kandidatov iste stranke gre," pripoveduje dr. Igor Kaučič, ustavni pravnik s Pravne fakultete v Ljubljani, po skopem sporočilu iz predsedniške palače pred tednom, po prvem krogu pogovorov predsednika republike Boruta Pahorja s parlamentarnimi strankami o remontu volilne zakonodaje zaradi odločbe ustavnega sodišča iz konca lanskega leta. Kaučič pa nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič, dr. Franc Grad, sopisec prve slovenske volilne ureditve, dr. Jurij Toplak in dr. Saša Zagorc so podpisali ustavnopravna izhodišča predsedniku republike za to, kar je ustavno sodišče naložilo politiki, da naredi v dveh letih. Do polovice aktualnih vladnih in parlamentarnih mandatov. Ker volilne ureditve urejene demokracije tik pred novimi volitvami ne spreminjajo.
Ustavni pravniki so jasni: samo (obvezni) absolutni preferenčni, prednostni glas zadosti 80. členu ustave, v katerem že leta piše, da imajo pri nas volivci, ne politične stranke, v proporcionalnem volilnem sistemu odločilni vpliv na to, kdo sedi v poslanskih klopeh. Sporočilo iz predsedniške palače je pa takšno: Do drugega kroga usklajevanj konec aprila se pripravi delovni osnutek novele zakona o volitvah v državni zbor (ukinitev volilnih okrajev in uvedba relativnega preferenčnega glasu) in delovni osnutek novele zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (sprememba volilnih okrajev).
Pravilo: vsak glas šteje!
In če bo ustavno sodišče naslednjič za relativni prednostni glas, če bi ga politika zapovedala za državnozborske volitve, odločilo, da ni ustaven? Bodo naslednje volitve najmanj nelegitimne, če bo politika volilne okraje, nezmožna, da se uskladi, pustila, kakršni so? Vprašanja niso retorična. Ni pa težko dojeti, da bi strankam, ki bodo seveda v vsakem volilnem sistemu sestavljale kandidatne liste, ugajal čim manj demokratičen način postavljanja kandidatov za poslance na glasovnice. Strankarski strategi so pač že kdaj ugotovili, da pri volivcu na volišču, pred glasovnico, dela tudi inercija in je enostavneje obkrožiti prvo ime na kandidatni listi kot pa iskati po neskončni glasovnici. Ki jo preferenčni glas še podaljša. Zato so stalnica na vrhu kandidatnih list strank znana imena. In zato stranke imena, ki vlečejo, zdaj redno kandidirajo v volilnih enotah, ki so daleč od kandidatovega stalnega bivališča pa blizu odločevalcem v strankah.
V nekaterih sistemih se preferenca izpove tako, da volivec obkroži ime in priimek izbranega kandidata na glasovnici. Obstaja pa tudi rešitev, da volivec sam na glasovnico vpiše ime in priimek ali zaporedno številko kandidata. Razlika je očitna, je pokazala praksa. V sistemih z neobveznim preferenčnim glasom že oblika glasovnice zelo vpliva na to, ali bo preferenčni glas oddan ali ne bo ...
Ustava vse prenese
Da sta zahteva po odločilnem vplivu volivcev na to, kdo bo izvoljen, in vrsta volilnega sistema (proporcionalni), vpisani v ustavo, je bolj kot ne slovenska posebnost in še tu, kot rečeno, za zdaj velja, da ustava vse prenese. Našteti zahtevi sta tako različni, pravi ustavni pravnik dr. Jurij Toplak, da zelo malo sistemov udejanja obe.
Privilegiranje kandidatov za poslance odpade
Naše ustavno sodišče je odločilo, da je način personalizacije volitev, za kar med drugim gre pri zdajšnjem gibanju za spremembo volilne zakonodaje (samo zakonodaje, za to, kar je zdaj v obtoku, ni treba spreminjati ustave), stvar zakonodajalca, državnega zbora. Predvsem pa je odločilo, da se po skoraj treh desetletjih veljavne volilne zakonodaje volilni okraji, ki so v veljavi, ničemur več ne prilegajo. Razlike v velikosti volilnih okrajev po številu volivcev so kar 1:3,73 med največjim in najmanjšim, območja volilnih okrajev niso sharmonizirana z mejami občin in niso več geografsko zaokrožena. Pred državnim zborom sta zdaj dve smeri. Ali gre v ožje spremembe volilne ureditve in preoblikuje volilne okraje, da bodo ustrezali, ali pa jih črta, ukine, in za volilne enote uzakoni (absolutni) preferenčni glas, ko šteje absolutno vsak oddani glas brez kakršnihkoli dodatnih pogojev ali omejitev. Kar pomeni potem, da volivec izbira med vsemi kandidati (ene politične stranke) v volilni enoti, ne pa zoženo na volilni okraj, čemur pravniki rečejo neke vrste vsiljen prednostni glas. Pred seboj ima volivec vse kandidate v volilni enoti, ne samo enega kandidata v okraju. Še vedno pa je to seveda, kakor zdaj, izbiranje med različnimi strankami, le da širše. Na koncu volilne nedelje so z vseh list izvoljeni tisti, ki zberejo največjo podporo, torej imajo največ prednostnih glasov. Pri čemer odloča kandidatov "rejting" ne samo v okraju, temveč v celotni volilni enoti. Dolgoročno stranke pač nimajo nič od tega, če na liste - in volivcem - silijo kandidate za poslance, ki nimajo ugleda in jih volivci niti ne poznajo. Posredno bi se v spremenjeni volilni ureditvi morala izboljšati tudi zastopanost žensk v parlamentu, ker jih stranke ne bodo mogle več pošiljati v neizvoljive volilne okraje ...
Kam gleda politika
Ampak prav v smer relativnega preferenčnega glasu za zdaj bolj gleda politika. Če misli torej politika, tako sugerira sporočilo s sestanka političnih strank pri predsedniku republike, pobudniku "gibanja" za spremembo volilne zakonodaje, v zakon napisati relativni prednostni glas, ne absolutnega, kakor predlagajo ustavni pravniki v ustavnopravnih izhodiščih za uresničitev odločbe ustavnega sodišča, naj kar neha? Oziroma kaj naj naredi, da bo prav in po ustavi. Kaj je nujno, urgentno, kaj je prav, da volivci pričakujejo? Volivci, ki jim ustava že nekaj let daje odločilen vpliv na to, kdo bo sedel v parlamentu. Praksa pa ...
To je sprejemljiva smer, pravijo pravniki
* Ukinitev volilnih okrajev in obvezni absolutni prednostni glas, kar bi strankam tudi zbrisalo možnost, da privilegirajo kandidate, ko jih kandidirajo v tako imenovanih izvoljivih volilnih okrajih. Volivec z oddanim glasom za kandidata glasuje za strankino listo, ki ima na koncu volilnega dneva toliko glasov, kot je seštevek vseh prednostnih glasov za kandidate na njej. Če pa volivec, kljub drugačnemu navodilu na glasovnici, glasuje za listo v celoti, ne da bi enega ali dva kandidata posebej obkrožil, njegov glas na vrstni red izvolitve (poimenskih) kandidatov ne vpliva.
* Upoštevajo se vsi oddani prednostni glasovi. Pravilo je, da vsak glas šteje. Poslanec postane, kdor dobi največ glasov volivcev. Tisti, katerega ime na glasovnici je največkrat obkroženo.
* Opcija: vsak kandidat mora imeti stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira.
* Opcija: dvig praga za vstop v parlament na 5 odstotkov.
Višji prag za vstop v parlament?
Velike volilne reforme v od ustavnega sodišča zapovedanih dveh letih Kaučič ne pričakuje: "Upoštevaje dosedanje poskuse spreminjanja volilnega sistema in odnos politike do tega vprašanja se zdi nerealno pričakovati večji poseg v ta sistem. Veliko večje možnosti ima ožji pristop, ki pomeni zgolj uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Preoblikovanje volilnih okrajev oziroma spreminjanje njihovih meja je bistveno zahtevnejši in politično občutljiv projekt, za katerega bo težko dobiti politično soglasje. Nekoliko lažja pot je odprava volilnih okrajev in uvedba prednostnega glasu na ravni volilnih enot. Pri tem pa prihaja do razhajanja med stroko, ki je prepričana, da je z ustavno zahtevo o odločilnem vplivu volivcev na dodelitev mandatov kandidatom skladen le obvezni in absolutni prednostni glas, ne pa tudi relativni in neobvezni, kot ga poznamo na lokalnih in evropskih volitvah in ga predlagajo nekatere politične stranke."