Wuhan, kraj prekletega imena

Wuhan, največje mesto kitajske province Hubei, bi težko imenovali mesto, kaj šele kraj. Za evropske razmere je to velemesto, z enajst milijoni prebivalcev poseka prav vsa urbana središča v Evropski uniji, le Moskva bi se lahko merila z njim. Kitajska megarazsežnost pač; saj tudi provinca Hubei s 60 milijoni prebivalcev šteje skoraj toliko prebivalcev kot Francija, skoraj enako kot Italija in krepko več kot Španija. Ali, povedano z jasnejšo primerjavo: mesto Wuhan je naseljeno za dobrih pet Slovenij, provinca pa za 30, četudi je velika le za devetkratnik naše države.
Tam se je zgodba z novim koronavirusom, ki zdaj lomasti in mori po celem svetu, okoli silvestrovega preteklega leta tudi uradno začela. Tedaj so prvič poročali o bolniku z netipično obliko pljučnice, tako imenovanem pacientu nič. Toda strokovnjake je bolj kot to v naslednjih dneh in tednih presenetila hitrost širjenja bolezni, s tem pa tudi povezano število smrtnih žrtev. Januarja se je še optimistično zdelo, da se bo epidemija, podobno kot tista sarsa v letih 2002-2004, omejila na Kitajsko in morda zajela le še delček sveta. Za sarsom, ki je podoben sedanji bolezni covid-19, se je okužilo osem tisoč ljudi v 29 državah, umrlo jih je 774. Toda optimizem je februarja zamrl.

Kritike na Kitajskem so utišali

Kitajske oblasti so zdaj na tapeti, da so predolgo prikrivale svoje vedenje o smrtonosni bolezni. Četudi so kitajske oblasti obvestile Svetovno zdravstveno organizacijo WHO praktično takoj, ko so zaznale novi bolezenski vzorec, so prepozno vključile alarm. Zdaj je znano, da je kitajski predsednik Xi Jinping očitno vedel za izbruh novega koronavirusa že več tednov, preden je javno spregovoril o njem in pozval k ukrepom za zajezitev epidemije. Na to kaže prepis predsednikovega govora, ki so ga nedavno objavili mediji blizu vladajoči komunistični stranki. V nagovoru 4. februarja je namreč Xi povedal, da je na sestanku najvišjih predstavnikov stranke 7. januarja "zahteval delo na preprečevanju in nadzoru novega koronavirusa". Tega njegovega poziva lokalne oblasti v provinci Hubei niso docela upoštevale, saj so med drugim 18. januarja dovolile množični obed 40.000 družin v Wuhanu s ciljem postavitve Guinnessovega rekorda.

Kritike iz tujine vse glasnejše

Še hujše kritike letijo na uradni Peking z ostanka sveta, saj se pandemija širi z neverjetno hitrostjo. Če je bilo v začetku aprila milijon okuženih in 50 tisoč mrtvih, je včeraj koronaštevec kazal okoli 3,15 milijona okuženih in več kot 218 tisoč mrtvih, število ozdravljenih se je bližalo milijonu. Združene države Amerike s predsednikom Trumpom na čelu skoraj ves čas obtožujejo kitajsko politično vodstvo za svoje težave; podobno počnejo z WHO, ki so ji nehale plačevati prispevke. Kitajska sicer zavrača vse kritike. "Nujno je, da se vse države združijo v boju proti pandemiji in zmagajo v vojni," je pred dnevi dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian. S tem se je odzval na kritike več zahodnih voditeljev, med drugim francoskega predsednika, glede ravnanja Kitajske v pandemiji. Macron je v pogovoru za časnik Financial Times dejal, da se je na Kitajskem "očitno zgodilo marsikaj, za kar ne vemo". Do Kitajske je kritična tudi Velika Britanija, ki je pozvala Peking, naj odgovori na zahtevna vprašanja o izvoru virusa in o tem, zakaj ga niso ustavili prej. Toda za razliko od ZDA ostanek sveta trdno stoji za Svetovno zdravstveno organizacijo. Posebna zgodba so namigi, da je virus pobegnil iz laboratorija v Wuhanu, kjer morda razvijajo biološka orožja. Vodja instituta za virologijo v kitajskem Wuhanu je zavrnil očitke ZDA, da novi koronavirus izvira iz njihovega laboratorija. "Virus na noben način ni prišel od nas," je zatrdil Yuan Zhiming v pogovoru za kitajsko državno televizijo. "Točno vemo, katere raziskave virusov potekajo na institutu in kako je treba ravnati z virusi in vzorci," je poudaril. Dodal je, da se v njegovem laboratoriju nihče ni okužil z novim koronavirusom, še večkrat poudaril, da ni mogoče, da bi virus prišel iz njegovega laboratorija, in tudi, da za to ni dokazov in da gre zgolj za ugibanja. Po njegovem je razumljivo, da ljudje ob iskanju izvora pandemije, ki se je začela prav v Wuhanu, pomislijo na laboratorij. "A slabo je, če nekateri skušajo zavajati ljudi," je poudaril.
Iz dokumentov ameriškega State Departmenta, o katerih je nedavno poročal ameriški časnik Washington Post, je razvidno, da so ameriški diplomati leta 2018 večkrat obiskali kitajsko raziskovalno središče v Wuhanu in Washingtonu poslali dve opozorili glede varnosti v laboratoriju. Zaskrbljeni so bili zaradi varnosti in neustreznega upravljanja na inštitutu za virologijo v Wuhanu in so prosili za pomoč. Članek tudi navaja, da je diplomate skrbelo, da bi raziskave o koronavirusih pri netopirjih, ki so jih izvajali v laboratoriju, povzročile novo epidemijo, podobno epidemiji sarsa. Dokumenti so v ameriški vladi sprožili razpravo, ali bi bil lahko omenjeni ali kak drug laboratorij v Wuhanu izvor novega koronavirusa, ki je sprožil pandemijo. Teoretiki zarot pa tako ali tako nenehno razvijajo nove, vse bolj neverjetne zgodbe.

Nad kritike z diplomacijo mask

Kitajska je - deloma zaradi občutka krivde, deloma pa tudi zaradi širitve in krepitve svojega geopolitičnega vpliva - zato zagnala tako imenovano mehko silo oziroma diplomacijo zaščitnih mask. Vsaj v tretjino svetovnih držav pošilja velike količine zaščitne preme, zlasti mask in skafandrov. Tako je na primer marca, kot je poročal britanski The Economist, iz vzhodnokitajskega mesta Yiwu proti Španiji po novi svilni poti, kot jo imenujejo, krenil vlak z več kot sto tisoč maskami in 800 zaščitnimi oblekami. Dobrih 13 tisoč kilometrov dolga pot je imela predvsem propagandni namen, pošiljka je bila vredna okoli 50 tisoč ameriških dolarjev. Toda kitajski mediji so jo pospremili, kot da bodo z njo rešili svet.
Pri tem nikakor ni mogoče pozabiti, da je kitajski predsednik Xi Jinping na partijskem kongresu pred tremi leti napovedal, da bo Kitajska do sredine tega stoletja vodilna politična in gospodarska sila na svetu. Tako tudi v času pandemije kitajska podjetja za proizvodnjo medicinske opreme na veliko služijo, njihov izvoz gre v milijarde dolarjev ali evrov. Samo za primerjavo - Španija je prav iz Kitajske naročila za desettisočkrat več opreme, kot je bila vredna vlakovna humanitarna pošiljka.