Zakaj naj bi nas zanimalo, kaj Šarec, Janša, Pahor, Cerar in drugi naši politiki počnejo v zasebnem življenju?

Zasebno življenje politika je nujno del njegove javne podobe, tudi v tistih primerih, ko ga politik poskuša čim bolj skriti pred pogledi medijev. Takrat se pogosto vprašamo, kaj je v resnici tisto, česar ne smemo videti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Imata Bernard Brščič, predsednik stranke Domovinska liga, in Norma Korošec, članica stranke, pred tem goreča Primčeva aktivistka proti pravicam istospolnih parov in za omejevanje pravice do splava, ljubezensko razmerje? V Reporterju so med drugim nanizali dogodke, na katerih sta se Brščič in Koroščeva pojavila skupaj. Zakaj bi bilo to pomembno? Zakaj naj bi nas to sploh zanimalo?
{instagram}https://www.instagram.com/p/BwHBwMnleiI/{/instagram}
Predvsem zato, ker tako plastično snema maske in razgalja dvoličnost Brščiča, politika trde konservativne struje, ki javno prisega na tradicionalne družinske vrednote in kritizira promiskuiteto drugih politikov, a takšna naj bi bila le njegova javna podoba. V resnici naj bi bil zaradi nove izbranke zapustil družino, navzven pa se je pred evropskimi volitvami še vedno prikazoval kot srečno poročen politični lider, saj naj bi bil po poročanju Reporterja še vedno nosil poročni prstan. Ali kot je v Večeru zapisal televizijec Bojan Krajnc: "Je lahko še kaj bolj dvoličnega od politika, ki javno zagovarja družinske vrednote, potem pa ob prvi priliki zapusti ženo, kup otrok in preklopi na partnerko, ki je dvakrat mlajša od njega? Bernard se je po vzoru svojih političnih idolov, desničarjev novega kova, zapletel z Normo, strankarsko mis simpatičnosti in borko za družinske vrednote. Če so si to lahko privoščili Trump, Janša ter Salvini in Johnson, ki imata za seboj že po dva propadla zakona, zakaj bi s prstom kazali na domoljuba Romea in njegovo Julijo."
{instagram}https://www.instagram.com/p/B2bn2h1lQbU/{/instagram}

Kaj je v ozadju

Drugačna je zgodba Zmaga Jelinčiča. Predsednik nacionalistov je nedolgo nazaj javno potrdil informacijo, da se po 16 letih ločuje. Nekateri mediji so pri tem iskali razloge za razpad Jelinčičevega zakona, govorili so z njegovimi somišljeniki, da bi izvedeli čim več podrobnosti o ločitvi. Na portalu komercialne televizije so med drugim sporočili, "da so preverili, kaj je botrovalo razhodu med Zmagom in njegovo 30 let mlajšo ženo Moniko", in navedli besede Jelinčičevega strankarskega kolega, da je "gospa odšla in uničila družino".

Javni interes in interes javnosti

Marko Milosavljević z ljubljanske fakultete za družbene vede ob tem poudarja, da je treba najprej narediti ločnico med pojmoma javni interes in interes javnosti: "Javni interes je precej izmuzljiv pojem. Poskušamo ga opredeliti kot tisto, kar naj bi bilo v vsesplošnem interesu nekih državljanov in temelji na kritični osnovi, medtem ko je interes javnosti bolj enostaven. Pri interesu javnosti gre za radovednost, ali po domače povedano, da nekoga 'firbec matra'." Ločnico med pojmoma sicer postavlja vsaka država, družba in tudi medij zase. V Franciji je, denimo, dolgo časa veljalo, da zasebno življenje politikov ni v domeni medijev. "To se nanaša tako na vprašanje ljubic kot na zdravstvena vprašanja," poudarja Milosavljević. "Po drugi strani pa so bila, na primer, v Ameriki zdravstvena vprašanja vedno izpostavljena. Navsezadnje so tudi rezultati zdravniških pregledov politikov oziroma predsednikov javni." Tamkajšnja javnost se s tem sicer dolgo časa ni ukvarjala, Pandorino skrinjico je odprl demokratski predsedniški kandidat Gary Hart. Ta je v drugi polovici 80-ih let izzval novinarje, češ, jaz sem "čist". "Če mi ne verjamete, mi dokažite. In zgodilo se je točno to. Novinarji so ga zasledovali in ugotovili, da ima ljubico. Zaradi tega je moral odstopiti, hkrati pa je s tem odprl 'lov' na politike in javne osebnosti, ki do takrat ni bil tako agresiven," razlaga Milosavljević.

Še vedno v zasebnosti

V Sloveniji razvpitih primerov, kot sta bila Nicolas Sarkozy in Carla Bruni, nimamo. Večina družin izpostavljenih politikov še vedno uživa v zasebnosti. Marjan Šarec denimo svoje družine ne izpostavlja, njegova žena se redko pojavlja ob njem celo ob najbolj eminentnih političnih dogodkih. Drugačen pri tem je v zadnjih letih seveda predsednik države Borut Pahor. Ta se pojavlja s partnerko Tanjo Pečar, vse bolj v ospredje postavlja svojega sina Luko, ki se prav tako spogleduje s politično kariero. Urška Bačovnik, velenjska zdravnica, je postala javno prepoznavna zaradi zveze z Janezom Janšo. Aktivno svojo ženo Andrejo Valič Zver v svojo podobo družinskega človeka vključuje evropski poslanec Milan Zver. Spomnimo: nekdanji minister in generalni sekretar vlade Milan Cvikl je v tabloide lansiral fotografije svoje razkošne poroke z Jerco Legan. Prepoznavna in razvpita sta tudi sinova Zorana Jankovića, Jure in Damijan, a ne za to, ker bi ju oče vključeval v svoje "političnopropagandne akcije", temveč sta zaslovela s številnimi poslovnimi podvigi, ki so s seboj potegnili tudi veliko sumov o poslovnem imperiju družine Janković. Javno izpostavljena sta bila tudi para Goran Klemenčič-Nina Zidar Klemenčič, Katarina Kresal-Miro Senica ...
Kdo je torej tisti, o katerem ima javnost pravico vedeti (skoraj) vse? Po besedah Marka Milosavljevića se je treba zavedati, da obstajajo absolutne javne osebnosti. Gre za najvišje izvoljene predstavnike ljudstva, kamor se uvrščajo predsedniki držav, tudi vlade. "Absolutna javna osebnost je nenehno v središču pozornosti, vendarle pa si v določenih trenutkih zasluži zasebnost. To pomeni, da tudi njega ne smete fotografirati na dvorišču domače hiše ali mu prisluškovati. Podobno velja za intimno življenje," razlaga Milosavljević. Zdravstveno stanje, spolno življenje, družina. Vse to je povezano, zato je vselej potrebno tehtanje, kaj od tega je relevantno za javnost.
{instagram}https://www.instagram.com/p/B0OjToOFo8n/{/instagram}

Manjša upravičenost pozornosti

Ob vprašanjih, ki zadevajo zasebnost politikov, se Janez Rakušček velikokrat spomni na citat iz filma Elizabeta: "Njen dolgoletni državni sekretar in glavni svetovalec sir William Cecil namreč od kraljičinih sobaric zahteva, da vsako jutro pregledajo njene rjuhe in mu poročajo o 'delovanju njenih telesnih funkcij'. Presenečenemu osebju sir William nato pojasni, da 'oseba in telo njenega veličanstva nista več last kraljice; zdaj pripadata državi'."
A možnost, da se javna osebnost znajde v središču škandala, vendarle za vse ni povsem enaka. "Tam se pogosteje znajdejo tisti, ki tudi sicer promovirajo svoje zasebno življenje, razkazujejo ženo in otroke, se kažejo na vseh možnih dogodkih, objavljajo intimne fotografije, na primer s počitnic ali večernega življenja, ali sami pošiljajo fotografije v javnost. Takšni ljudje imajo tudi toliko manjšo pravico pričakovati, da javnost ne bo radovedna, ko se zgodi kaj slabega," meni Marko Milosavljević. Drugače je v primerih, ko gre za ljudi, ki živijo relativno umaknjeno življenje, diskretno, svojih partnerjev in otrok ne izpostavljajo, hkrati pa drugim ne govorijo, kako naj živijo. Takrat je upravičenost pozornosti javnosti manjša.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta