Znanje + znanje = blef?

Nedavno je izšla knjiga, ki verjetno ne bo nikdar prevedena v slovenščino. Pa ne zato, ker ne bi bila zanimiva (o, pa še kako bi bila), temveč zato, ker piše o stvareh, ki jih razumejo le redki. V glavni vlogi je ​Janos Lajos Neumann. Ga poznate?

Madžarska je imela obdobje velikih umov. Za vse je veljalo, da so bili nerazumljeni, le redki so vedeli, o čem razmišljajo, še manj pa, kaj počnejo. Piko na i pa je vendarle postavil Grof Adras Istvan (Grof je le ime, svet ga sicer bolje pozna pod imenom Andy Grove). Leta 1957 je pribežal v ZDA, prevzel vodenje globalno nepomembnega podjetja Intel in s tem potrdil Madžarsko za središče sveta. Ne verjamete?

Začelo se je že leta 1903, ko se je v Budimpešti rodil Janos Lajos Neumann. Ko je imel šest let, je znal na pamet deliti osemmestna števila. Kazal je veliko zanimanje za števila. Že takrat je veljal za genija, zato ne preseneča, da so mu 1930. ponudili službo v ZDA, ki je ni mogel zavrniti. Kasneje se je izkazalo, da je bila to verjetno najbolj vizionarska poteza države, ki je spremenila svet.

Neuman je namreč imel ključno vlogo v projektu Manhattan (izumil je matematični model “eksplozivne leče”, ki je srčika vseh atomskih bomb), je utemeljitelj Neumannove teorije iger (gre za teorijo, kako minimizirati maksimalne izgube - prosto po Sun Tsuju: od poraza do poraza do končne zmage), najpomembnejši njegov prispevek pa je Neumannova arhitektura, po kateri so zgradili računalnike, ki jih uporabljamo še danes (vse to se je dogajalo leta 1948 in - ne boste verjeli - do danes se ni prav v nič spremenilo).

Se vam zdi naključje, da se dva madžarska matematika srečata v Ameriki in naredita stvar, o kateri je Neumann sanjal, Grove pa jo uresničil? A svet je v zadnjem času postal pozoren na Neumanna, ker je prvi znanstvenik, ki je leta 1950 s pomočjo računalnika Eniac izdelal program za numerično vremensko napoved. Ko je z modelom preveril, kakšno bo vreme čez sto let, je bil šokiran ...

Danes velja, da je Neumann prvi na svetu začel govoriti o globalnem segrevanju.

Kaj se lahko naučimo iz te zgodbe?

Če so računalniki danes zgrajeni po modelu nekoga izpred 70 let, potem se moramo vprašati, kaj se dogaja z nami, da ne prepoznamo prebojnih idej, da ne vidimo nevarnosti sveta v letu 2050, da ne razumemo nadgradnje znanja. Vse, kar se danes lahko vprašamo, je, ali svet takrat sploh bo ...