Premier Robert Golob in minister za visoko šolstvo Igor Papič sta več kot 30 let sočasno študirala ali delala na fakulteti za elektrotehniko. Sodelovala sta tudi pri nekaterih raziskovalnih projektih. Papič se je v akademskih vodah zadržal vse do aktualnega ministrskega položaja, Golob pa je že 1998. vstopil najprej v politiko in dve leti pozneje še v gospodarstvo.
Slovenija je mala država z dvema milijonoma prebivalcev, v njej so karierne in življenjske poti političnih funkcionarjev močno prepletene, naj gre za institucije, kjer so se izobraževali, prejšnje delodajalce, politične stranke ali prosti čas.
Oštro je zato razvil projekt Zvezoskop, ki javnosti omogoča samostojno raziskovanje povezav med aktualnimi ministri, državnimi sekretarji in poslanci ter njihovimi izobraževalnimi in kariernimi potmi. Preučili smo kariere 160 politikov in političark.
Zbrane podatke sta analizirala tudi Anuška Ferligoj, zaslužna profesorica statistike na fakulteti za družbene vede, in njen soprog Vladimir Batagelj, zaslužni profesor na fakulteti za matematiko in fiziko. Batagelj je soavtor mednarodno priznanega programa Pajek za analizo velikih omrežij, ki ga je tokrat uporabil na podatkih Zvezoskopa.
Po njuni oceni so podatki, ki jih je zbral in preveril Oštro, dovolj objektivni za ugotavljanje povezav med funkcionarji. "Več kot očitno se kaže, da so tisti, ki so v preteklosti veliko sodelovali, tudi zdaj v političnih stikih," je dejala profesorica Ferligoj.
Fakulteta kot odskočna deska do vlade
Po zadnjih četvero državnozborskih volitvah so vlado sestavile politične stranke, ki so nastale pred volitvami oziroma prej niso bile zastopane v parlamentu. Med 160 funkcionarji v Zvezoskopu je kar 40 odstotkov takih, ki nikoli prej niso bili izvoljeni na volitvah ali imenovani za ministre oziroma državne sekretarje.
Razmerje med spoloma je 60 odstotkov proti 40, v korist moških.
Vsak podatek v Zvezoskopu temelji na primarnih virih, torej na uradnih dokumentih in podatkih, verodostojnih informacijah, pa tudi potrditvah posameznih funkcionarjev. Če podatka ni bilo mogoče verodostojno časovno umestiti, ga v podatkovno bazo nismo vključili, saj je obdobje navzočnosti v neki instituciji pomembno za identifikacijo presečišč med političnimi funkcionarji.
Podatki so prikazani tako, da je mogoče opazovati, katere osebe so se v določenem obdobju najbrž srečevale na posameznih institucijah. To lahko pomeni, da so sodelovale ali pa da so v isti instituciji delovale na različnih področjih, zato niso bile v neposrednem stiku.
Če sta osebi v preteklosti sodelovali na več različnih področjih, se med njima verjetno razvije zaupanje, je dejala profesorica Anuška Ferligoj. "Zaradi tega zaupanja lahko potem nekdo, ki izbira svojega sodelavca v politični sferi, raje izbere tega kot pa nekoga, s katerim odnosov v preteklosti ni imel."
Kot precej odločilno je posebej omenila povezanost v času študija, ki se je pokazala v analizi podatkov.
Največ funkcionarjev, 26, se je izobraževalo na fakulteti za družbene vede. Sledijo ji filozofska, pravna in ekonomska fakulteta, kjer je študiralo 18, 16 oziroma 15 funkcionarjev.
Za razmeroma pomembno stičišče se je izkazala tudi fakulteta za elektrotehniko, saj je z njo povezanih pet članic in članov vlade, en sekretar in dva poslanca. Vsi, razen ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, so bili na tej fakulteti v istem času. Ministrica se je na fakulteti zaposlila kot raziskovalka leta 2013, ko sta tam predavala oziroma raziskovala Papič in Golob.
Med institucijami, s katerimi so nekoč sodelovali aktualni funkcionarji, je tudi Radiotelevizija Slovenija. Tam jih je bilo deset, med njimi ministra Tanja Fajon in Marjan Šarec.
Vseh institucij v Zvezoskopu je sicer 1182.
Energetika kot kadrovski bazen
Premier Robert Golob in minister Igor Papič sta bila na fakulteti za elektrotehniko del študija sočasno. Papič je tam ostal vse do prevzema ministrske funkcije, Golob pa se je že kmalu po doktoratu 1994. začel spogledovati s politiko. Leta 1998 je bil z gospodarskega ministrstva delegiran za svetovalca vlade Janeza Drnovška, nato pa je postal državni sekretar za energetiko na tem ministrstvu.
Leta 2006 je prevzel vodenje družbe Gen-I, kjer je bil predsednik uprave do konca leta 2021. V tem obdobju je bil lastnik treh podjetij in direktor v še petih. Oktobra lani je postal tudi edini družbenik podjetja Star solar, ki se ukvarja s proizvodnjo električne energije in je bilo dotlej v lasti njegove nekdanje žene.
S podjetjem Gen-I je povezanih še osem drugih aktualnih funkcionarjev, denimo minister Matej Arčon, ki je bil tam zaposlen leta 2022, poslanka Tamara Vonta pa je bila v tistem času svetovalka za medije. Na Gen-I so bili zaposleni tudi zdajšnji minister Bojan Kumer ter sekretarja v kabinetu predsednika vlade Maksimiljana Polak in Danijel Levičar, ta je bil član uprave in namestnik predsednika uprave, torej Goloba.
Papičevo delovanje v gospodarstvu je bilo skromnejše. Leta 2009 je soustanovil podjetje Reinhausen 2e, ki se ukvarja s kakovostjo električne energije. Še danes je njegov solastnik.
Pomembno stičišče premierjevih stikov je tudi mestna občina Nova Gorica. Golob in Arčon sta bila med letoma 2002 in 2022 tam mestna svetnika; Arčon je bil v tem obdobju tudi podžupan in župan. Ko je bil Golob mestni svetnik, so z njim v občinskih klopeh sedeli dva aktualna državna sekretarja in poslanka. Sekretarka Vesna Humar je bila mestna svetnica pozneje, od konca leta 2022 do konca maja 2023.
Svoje podomrežje tvori tudi organizacija za čezmejno sodelovanje EZTS GO s sedežem v italijanski Gorici, ki so jo ustanovile občine Gorica, mestna občina Nova Gorica in občina Šempeter-Vrtojba. Do julija 2018 jo je vodil Golob, za njim pa Arčon. Tedaj je bila sodelavka pri projektu kandidature Nove Gorice za evropsko prestolnico kulture 2025 Arčonova zdajšnja državna sekretarka Vesna Humar.
Člani SDS kot najbolj povezana skupina
Profesorica Ferligoj, ki je analizirala podatke Zvezoskopa, je poudarila, da so povezave v desni politični opciji veliko močnejše kot v levi. Da je levica bolj razdrobljena, desnica pa stabilnejša, je sicer opazila že v številnih drugih raziskavah, pri katerih je sodelovala.
Z Vladimirjem Batageljem sta podatke analizirala s programom Pajek, in sicer tako, da sta ustvarila dve omrežji, eno do volitev aprila 2022, drugo pa do februarja 2024. Osebe sta razvrstila v devet skupin, ki imajo tudi podskupine.
Člani SDS tvorijo najbolj povezano skupino med vsemi političnimi funkcionarji, v središču precej velike skupine članov SDS pa je križišče najbolj povezanih, to so Janez Janša, Branko Grims, Jože Tanko, Alenka Jeraj in Anja Bah Žibert.
Po podatkih iz Zvezoskopa "stari člani SDS" v povprečju skupaj sodelujejo že skoraj 15 let. Drugi iz omrežja SDS pa so skupaj preživeli slabo tretjino časa oziroma 5,7 leta.
V Gibanju Svoboda so močne zlasti povezave med Golobom in Papičem ter Arčonom.
Socialni demokrati se delijo v dve skupini, katerih člani so med seboj bolj oziroma manj povezani. Med bolj povezanimi, ki so v povprečju sodelovali dobrih devet let, so denimo Jani Prednik, Matevž Frangež, Meira Hot, Dejan Židan, Matjaž Han in Bojana Muršič. Ti so tudi v tesnejših stikih s SDS (predvsem zaradi skupnega delovanja v državnem zboru), s katero jih v povprečju družita dobri dve leti sodelovanja.
Člani druge skupine SD so med seboj sodelovali 1,7 leta, denimo Melita Župevc, Tamara Vonta, Andreja Katič, Igor Šoltes in Dominika Švarc Pipan. S stranko SDS so v povprečju sodelovali le dobrega pol leta.
V Gibanju Svoboda so močne zlasti povezave med Golobom in Papičem ter Arčonom.
Vse ostaja v javnem sektorju
Posebej smo analizirali vpliv vstopa v politiko na karierne poti 93 funkcionarjev, ki so prvo politično funkcijo zasedli že pred zadnjimi državnozborskimi volitvami.
Slabi dve tretjini jih je bilo pred prvim nastopom politične funkcije med drugim javnih uslužbencev, slaba polovica pa je bila zaposlena na nevodstvenih funkcijah v zasebnem sektorju. Sledili so samostojni podjetniki (17 odstotkov), vodilni v zasebnih podjetjih (15 odstotkov) in akademiki (12 odstotkov). Za 13 odstotkov funkcionarjev ni bilo mogoče zbrati podatkov o delovnih izkušnjah pred vstopom v politiko.
Največ funkcionarjev, 26, se je izobraževalo na fakulteti za družbene vede
Kar 40 odstotkov funkcionarjev, ki so v politiki že dalj časa, je po vstopu vanjo opravljalo le še politične funkcije. Drugi so do aktualnega mandata prehajali med politiko ter gospodarstvom in javnim sektorjem.
Med področji, na katerih je pred nastopom aktualnega mandata delovalo največ funkcionarjev, so zlasti različne vrste oblasti, denimo lokalna (74 funkcionarjev) in zakonodajna (60). Pogostejša področja delovanja so še izobraževanje, kultura, varnost in obramba ter mediji in energetika.
Zvezoskop kaže tudi poklicne profile političnih strank: primerjava je narejena na tistih politikih, za katere nam je uspelo dokazati povezavo s strankami. V vseh strankah prevladujejo politiki, sicer pa so se v Gibanju Svoboda na aktualne položaje v enakem deležu povzpeli iz zasebnega in javnega sektorja. V SD jih je večina iz javnega sektorja, prav tako v Levici, kjer izstopajo nevladniki in akademiki. V SDS je manj akademikov kot v drugih strankah, pa tudi manj samostojnih podjetnikov.
