Digitalizacija plačilnih instrumentov je neizbežna

Mastercard redno izvaja raziskave s področja navad uporabnikov glede porabe denarja in plačevanja. Kako smo Slovenci svoje navade spremenili letos?

Pandemija ima velik vpliv na vse vrste potrošnje, spremembe v potrošnji pa seveda vplivajo na uporabo plačilnih instrumentov. Za plačevanje je značilno, da se trendi oblikujejo skozi daljša časovna obdobja in da uporabniki počasi spreminjajo plačilne navade. S pojavom pandemije se je vse postavilo na glavo. Trendi, ki so se oblikovali v zadnjih letih, so bili čez noč prekinjeni. Soditi, ali gre za nove trende, ali samo za trenutno anomalijo, je morda še prezgodaj, vsekakor pa so učinki znatni. To potrjuje tudi raziskava o spremenjenih nakupnih navadah Slovencev pred in po prvem valu epidemije, ki smo jo izvedli julija letos. Ta je korenito spremenila nakupne navade Slovencev, njihove želje glede dostopnosti blaga in storitev, vplivala pa tudi na načine plačevanja. Brezstično plačevanje je postalo nuja, gotovina za uporabo le v nujnih primerih, možnost nakupa preko spleta pa nekaj samoumevnega. Kar 76 % vprašanih je namreč kot zelo pomembno pri odločitvi za nakup omenilo možnost brezstičnega kartičnega plačevanja na praktično vseh plačilnih mestih, kar pred epidemijo ni bilo tako izrazito. Prav tako je v juliju 2020 nakup preko spleta opravilo skoraj tri četrtine vprašanih, ta odstotek pa vztrajno raste, v devetih mesecih za več kot 18  odstotnih točk. Prav tako so se celo podvojila pričakovanja potrošnikov do prodajalcev, da omogočajo možnost nakupa preko spleta. Zato so pojavnost na spletu in e-poslovanje danes neizogibni za vse, ki želijo tudi v negotovih časih ohraniti odnose s svojimi strankami.

Kaj je občutno drugače v primerjavi s prejšnjimi leti?

Predvsem izjemna rast spletnega nakupovanja. Še lani smo govorili, da bi naj spletni nakupi v roku petih let dosegli okoli petino vseh elektronskih plačil. Kot zanimivost naj povem, da so že aprila letos, kot posledica prvih strogih ukrepov, v nekem trenutku spletna plačila celo presegla polovico vseh. Spletna trgovina letos doživlja pravi preboj. Vedno več trgovcev ugotavlja, da če jih na spletu ni, da jih sploh ni – vsaj za čas trših ukrepov. Ne nazadnje to od njih pričakujejo potrošniki.

Plačevali naj bi predvsem s karticami ...

Pomemben kazalec spremenjenih potrošniških navad je razmerje med uporabo bankomatov in plačevanjem na prodajnih mestih neposredno s karticami. Leta je že prisoten trend, ki zasleduje upad dvigov gotovine v primerjavi s POS-plačili. Ta trend se je v času krize izjemno pospešil, lahko bi rekli, da smo uporabniki v tem kazalcu preskočili približno deset let normalnega razvoja. Obeti za naprej kažejo, da bi se stanje utegnilo ohraniti v prihodnje. Čeprav letos ljudje po sili razmer spoznavajo prednosti neposrednih elektronskih plačil, bodo ta posvojili – predvsem na račun boljše uporabniške izkušnje.

Življenje v t. i. novi realnosti je pospešilo sprejemanje digitalnega bančništva po Evropi. Je temu trendu sledila tudi Slovenija, ki se že sicer lahko pohvali z enim najvišjih deležev rabe digitalnih bančnih storitev na stari celini?

Hitra digitalizacija življenj med epidemijo je pospešila nadaljnje zanimanje za rešitve in aplikacije za digitalno bančništvo. To je povzročilo močan porast spletnih dejavnosti in množično sprejemanje digitalnih bančnih storitev kot načina varnega, hitrega in priročnega dostopa do sredstev in upravljanja osebnih financ na daljavo. Študija družbe Mastercard o Evropski evoluciji bančništva 2020, ki preučuje trende digitalnega bančništva na ducat evropskih trgih, razkriva povečano željo po spletnih rešitvah, saj je 62 % vseh anketirancev izrazilo zanimanje za prehod s fizičnega bančništva na digitalne platforme, kar je 13 odstotnih točk več kot pred tremi leti. Mastercard Europe sodeluje z več kot 60 digitalnimi bankami v regiji in z 80 % celotnega sektorja t. i. fintech in paytech podjetij, vsi v nas vidijo partnerja za digitalizacijo področja plačil.

Vi se verjetno veselite dejstva, da kartična plačila pospešeno nadomeščajo rabo gotovine. Kako dolgo bo po vašem mnenju gotovina še prisotna, oziroma, kdaj se bo raba fizičnega denarja drastično zmanjšala?

Verjetno še ne prav kmalu. Gotovina ima v našem okolju zelo drugačno percepcijo kot v skandinavskih deželah, ki so med najbolj razvitimi brezgotovinskimi trgi. Slovenci gotovino povezujejo z osebno svobodo. Vendarle, kljub temu, da bo gotovina obstala, lahko govorimo o transformaciji, kjer vloga elektronskih plačil v vsakdanu dobiva vedno večjo vlogo. Ponudniki storitev vedno bolj prepoznavajo prednosti brezgotovinskega poslovanja. Gre za dokazano večjo potrošnjo, nove poslovne modele, koristi v procesu z manipulacijo gotovine, varnostjo plačil, izobraževanjem zaposlenih in podobno.

Na strani potrošnikov pa imamo še močnejši moment. Stranke vedno bolj prepoznavajo udobje brezgotovinskega poslovanja, predvsem možnosti nadzora porabe, varnosti, neprestane dostopnosti, obrokov in še kaj bi lahko naštel. Zato počasi prihaja do obrata v miselnosti. Če je v preteklosti imel trgovec izključno pravico diktirati oblike plačevanja, se danes v Evropi že pojavljajo zagovorniki potrošniških pravic po elektronskem plačevanju, ponekod celo v obliki regulative, ki trgovcem, ki presežejo določen obseg prometa, veleva, da morajo ponuditi tudi elektronske plačilne poti. Prepričan sem, da se bo ta trend pritiska s strani potrošnikov še krepil, tudi pri nas.

Tako kot so kartice pospešeno nadomestile gotovino, lahko predvsem v Aziji opazujemo, da kartično plačevanje že pospešeno zamenjuje plačevanje s pametnimi telefoni oziroma mobilnimi aplikacijami. Kdaj bomo ta trend dočakali pri nas in kako močno bo prisoten?

Digitalizacija plačilnih instrumentov je neizbežna. Vsaka inovacija potrebuje čas, da se uveljavi. To še posebej velja za stvari, ki zahtevajo tehnološki preboj in hkrati spreminjajo uporabniške navade. Slovenske banke so na to pot že stopile, na trgu že imamo odlične rešitve, ki so tudi plod domačih inovativnih rešitev.

V splošnem pa velja, da je vstop na digitalni vlak pogojen tako s tehnološko komponento kot tudi posledica poslovne odločitve. Razvoj digitalnih kanalov zahteva določen napor in logično je, da so banke pri tem previdne in skrbno načrtujejo, v kakšni obliki in kako hitro želijo svoje stranke opremiti z dovršenimi rešitvami. Prehiter vstop na trg lahko predstavlja poslovno tveganje, celo strel v prazno. Mastercard tovrstne ambicije vsekakor podpira, želimo si, da bi Slovenija na področju digitalnih plačil sodila med naprednejša okolja. Verjamemo da bo imel uporabnik v letu 2021 veliko izbire, če bo želel uporabljati mobilni telefon namesto plačilne kartice.

Z novim letom se dokončno uveljavlja uredba PSD 2 z zahtevo po močni avtentikaciji plačil. Kaj spremembe prinašajo potrošnikom?

Nove standarde varnosti plačil bodo uporabniki (ob)čutili predvsem pri avtentikaciji spletnih plačil pri nakupovanju pri ponudnikih iz Evropske unije. Gre za obvezno močno avtentikacijo (razen nekaterih izjem, kot so ponavljajoča plačila ali plačila manjših vrednosti), kjer bo uporabnik kot primarni avtentikacijski mehanizem uporabljal kombinacijo kartičnih podatkov in biometrični odtis v mobilni aplikaciji banke, podobno kot ga danes marsikdo že uporablja za odklep telefona. Ena bistvenih sprememb je tudi, da bo uporabnik pred potrditvijo preko ločenega kanala obveščen o povzetku nakupa, torej o imenu trgovca in znesku, ki mu bo zaračunan, kar bo v plačevanje vneslo dodaten nivo zaupanja.