Foto: Jure Korber
Za praznično soboto 3. aprila, so imeli v Tehniškem muzeju Slovenije pripravljen bogat program. Na ta dan leta 1951 je bila namreč v Uradnem listu Ljudske republike Slovenije objavljena odredba o njegovi ustanovitvi. Tako je že sedem desetletij osrednji slovenski muzej, ki kot je v uvodnem pozdravu ob jubileju povedala tamkajšnja direktorica dr. Barbara Juršič, skrbi za ohranjanje tehnične dediščine, zbira in ureja gradivo s tega področja, ga proučuje in posreduje, dokumentira in publicira.
Praznovali so virtualno
Običajno bi se na tak jubilej v prečudovitem okolju nekdanjega kartuzijanskega samostana v Bistri, kjer se nahaja večina razstavnih prostorov in v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, gnetlo radovednih obiskovalcev. Na leto namreč v običajnih okoliščinah obe lokaciji obišče skupaj približno 50.000 obiskovalcev. V letu 2020 pa jih je obiskalo skupaj 18596 obiskovalcev, kar je približno 36 odstotkov obiska v 2019. Število obiskovalcev spletne strani v pa se je v 2020 praktično podvojilo, zabeležili so jih kar 66.583. Tako so tudi tokrat morali zavoljo nekaj dni prej razglašenega zaprtja države, praznovanje prenesli na svetovni splet in sedemdesetletnico obeležili z virtualnimi dogodki.
Slavnostni dan so pričeli z nagovorom direktorice Juršičeve, tega so gostje lahko spremljali na spletni strani muzeja ali na njihovi Facebook strani, v nadaljevanju pa so sledile še druge spletne vsebine in predstavitve njihovih izjemnih zbirk.
"Naše poslanstvo pa je tudi promocija znanosti in tehnike. Zbujanje zanimanja za tehniške poklice, inovatorstvo, raziskovanje in povezovanje s sorodnimi institucijami, drugimi ministrstvi, razvojnimi ustanovami, gospodarstvom in industrijo," je o poslanstvu TMS še povedala Juršičeva, pri čemer je izpostavila pomembno vez z izobraževalnimi institucijami.
O pedagoškem delovanju muzeja je kustos Vladimir Vilmar: "Najbolj izstopajo tako imenovani dnevi fizike, dnevi strojništva, … Torej tiste oblike naše muzejske ponudbe, kjer dijaki ali šolarji aktivno sodelujejo v spoznavanju vrste naravoslovnih zakonitosti, ki jih srečujejo na vsakem koraku. Mnoga leta, desetletja, pred epidemijo so dijaki in šolarji predstavljali v grobem približno polovico obiskovalcev. Še vedno širimo nabor delavnic, ki ostri tehniški pogled otrok na svet okoli sebe."
Vsi smo tehniški muzej
Spomnila nas je tudi, da so ob vseh njih, ki delajo in živijo z muzejem, Tehniški muzej Slovenije tudi tisti, ki so zanj prispevali eksponate in vsi, ki ga kdaj obiščemo.
Muzej, ki je imel svoje prve skromne prostore v Ljubljani na 80 kvadratnih metrih, so za javnost odprli 25. oktobra leta 1953, prve zbirke so bile iz področja gozdarstva, lesarstva in lovske tematike. "Ta zbirka je skozi leta prerasla v tri samostojne oddelke, ki skupno obsegajo celotno prvo nadstropje nekdanjega samostanskega objekta v Bistri. Gozdarski in lesarski oddelek sta bila pred dobrimi 10 leti prenovljena, lovski pa ne. Ekskluzivnost gozdarskega oddelka je v kompleksnem prikazu sodobnega pogleda in dojemanja različnih funkcij gozda v najširšem civilizacijskem pomenu besede. Lesarski oddelek zgoščeno nakazuje razliko med lesarskimi obrtmi in lesno industrijo, ki je ravno ba Slovenskem nazorno izpričana že od porajanja industrijske revolucije na Slovenskem. Lovski oddelek je kljub svoji zastarelosti, odprli smo ga 1975, tradicijsko tako trdno vpet v strukturo muzeja, da ga bomo tudi po vsebinski in gradbeni prenovi zadržali v obsegu, ki pritiče tehniškemu pogledu na lovsko tehniko," je o najstarejši zbirki TMS povedal kustos Vilmar.
Danes je na več kot 6000 kvadratnih metrih razstavnih površin na ogled množica stalnih zbirk, od tistih iz področij kmetijstva, cestnih vozil, vodnih pogonov, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva, vse do elektrotehnike in letalstva. Njihovi razstavni prostori niso zgolj v Bistri pri Vrhniki, ampak tudi v Polhovem Gradcu, kjer je Muzej pošte in telekomunikacij, na gradu Bogenšperk, tam sta na ogled slovenska geodetska zbirka in Valvasorjeva grafična zbirka. Tudi v Bohinjski Bistrici v Muzeju Tomaža Godca, oglednem depoju v Soteski, Muzejski zbirki IMV in Depojih državnih muzejev v Pivki.
Preteklost na muzejskih plakatih
Da bi si obiskovalci muzejske aktivnosti v sedmih desetletjih lažje predstavljali, so to omogočili skozi zbirko plakatov lastnih in gostujočih razstav. Lep prikaz razvoja in evolucije oblikovanja muzejskih plakatov, ki seveda nosijo v sebi pečat časa. Tako pozornost med drugim vzbudi plakat iz leta 1966, ki vabi na Gospodarsko razstavišče na ogled razstave Napredek ZDA v raziskovanju vesolja, ali pa Motociklizem včeraj in danes iz začetka sedemdesetih let, tudi plakat razstave največjih dosežkov Nikole Tesle Ukročena elektrika iz leta 1997.
Železna pljuča in leseni rentgen
V niz dogodkov ob praznovanju je vključena tudi razstava Zakladi depojev: Medicinski instrumenti in pripomočki. V njej hranijo preko sedemsto predmetov, med njimi opremo zdravstvene in zobozdravstvene ambulante, različne medicinske instrumente, rentgenski aparate, vojaški sanitetni material. Avtorica te razstave je Milojka Čepon. "Med pomembnejše v zgodovini slovenske medicine sodita aparat za ohranjanje dihalne funkcije, bolj znan kot železna pljuča in aparat za zunajtelesni krvni obtok. Zaradi prostorskih omejitev na razstavi, predstavljamo le izbor predmetov, ki so glede na uporabo razdeljenih na področje kirurgije, ginekologije in porodništva, otorinolaringologije, stomatologije," je povedala avtorica o razstavi, katere prvi razstavljen medicinski predmet je bil leta 1955 leseni rentgenski aparat, ki so ga uporabljali v prvi bolnišnici za duševne bolezni na Slovenskem, Kranjski deželni blaznici Studenec.
