Medtem ko se nekateri starši lahko pohvalijo, da dojenček že po nekaj tednih prespi pet ali šest ur v kosu, se drugi potožijo, da se otrok še pri letu ali dveh ponoči zbuja in težko zaspi nazaj. Otroci so različni in enotnega recepta, kako naj ravnamo, da bodo prespali vso noč, ni. Zbrali pa smo nekaj nasvetov, kaj lahko otrokom pomaga, da se zvečer umirijo in lažje zaspijo. Morda bo kak nasvet prišel prav tudi starim staršem, ki redno ali občasno pazijo na vnučka in bi ga morali opoldne položiti k počitku. Takrat so namreč otroci še bolj razigrani in jih je še težje pripraviti k temu, da bi legli in se umirili.
Dojenčki zaspijo drugače kot odrasli, ki lahko zaspimo v hipu. Otrok najprej 20 minut rahlo spi, šele čez čas utone v globok spanec. Malček, ki smo ga položili v posteljico, ne bo vedno mirno zaspal. Včasih ga bo treba uspavati dlje časa, zato moramo biti potrpežljivi, zlasti ponoči, ko ga poskušamo vnovič uspavati, hkrati pa se tudi sami želimo vrniti v posteljo. S čim si lahko pomagamo, da bo otrok lažje zaspal?
Pomagajo poznani zvoki
Na začetku ni pomembno, kje dojenček spi. Tudi kadar ga položimo v zatemnjeno spalnico, ne bo vedno takoj zaspal. Prižgana luč ga ne bo motila, zato mu lahko blizu posteljice postavite nočno lučko. Verjetno bo nemirnejši, če mu bo prevroče ali prehladno. Najsrečnejši bo v prostoru, kjer lahko iz ozadja sliši vaš glas in običajne zvoke gospodinjstva. Umirila pa ga bo tudi melodija glasbene igrače ali glasbenega vrtiljaka, obešenega nad posteljo.
Umiritev z dudo
Otroci imajo prirojen sesalni refleks. Brez njega se ne bi bili sposobni hraniti. Prav je, da otroku izpolnimo željo po sesanju, saj se tako pomiri. Kot nadomestilo za materino bradavico uporabljamo dudo, čeprav se mora novorojenček nanjo šele navaditi. Nekatere dude so oblikovane tako, da se prilegajo dojenčkovim ustom, druge se pomikajo sem in tja kot bradavica pri dojenju. Za dojenčka mora biti duda sterilizirana, ko že začne jesti tudi gosto hrano, pa je dovolj, da jo skrbno operemo in posušimo.
Nasveti za uspavanje
Trenutki pred spanjem naj bodo čim bolj vedri in prijetni. Preden damo otroka spat, ga podojimo ali pa mu za pomiritev ponudimo še zadnji požirek iz stekleničke.
Obred pred spanjem naj bo vedno enak, zajema naj igro, kopel, posteljo, zgodbo in pesmico, šele nato mu zaželimo lahko noč. Lahko se še nekaj časa zadržimo v bližini: tiho brkljamo po sobi ali pospravljamo, da bo otrok vedel, da lahko mirno zadremlje, ne da bi mu takoj "ušli". Za tolažbo lahko ima otrok odejico, robec, lutko ali lastni palec. Dobro se obnese tudi kaka mamina ali očetova majica. Vsa našteta tolažila so neškodljiva in otrok jih sčasoma preraste.
Kako otroka pomirimo
Kadar otrok joče, ga lahko potolažimo na različne načine. Odziva se na gib ali zvok ali oboje hkrati. Številne otroke pomiri nežno zibanje v naročju, na gugalnici, v zibki ali gugalnem stolu. Hoja ali ples, s poudarkom na ritmičnem gibanju, ga bosta spomnila na čas, ko je bil v maternici. Lahko ga nežno trepljamo v naročju, zibki ali posteljici. Če smo sami, lahko hodimo sem in tja z otrokom v naročju, se s čim ukvarjamo in se ne menimo za njegov jok.
Dojenčki zelo hitro zaspijo med vožnjo z avtomobilom ali vozičkom. Za umirjanje je prav tako primerna glasba, vendar le mirna, ritmična in ne preglasna. Kupimo lahko cedeje z glasbo za dojenčke ali sami zapojemo uspavanko. Velik učinek pa imajo tudi enakomerni šumi v gospodinjstvu, na primer delovanje pralnega stroja.
Po prvem letu
Tudi čisto majhen otrok v postelji rad gleda slike, zato pred spanjem z njim "prebiramo" njegovo najljubšo knjigo. Zaspi naj tam, kjer mu je najbolj udobno, pa naj bo to na kavču ali v našem naročju. Strokovnjaki menijo, naj ne bomo preveč natančni glede ure za spanje. Večina otrok zaspi okoli sedme ali osme ure zvečer, naj so v svoji postelji ali ne. Zakaj bi bil torej otrok sam in nesrečen v posteljici, če je lahko srečen v naši družbi?
