Navadni češmin s plodovi, podobnimi šipku
Navadni češmin velja s hortikulturnega vidika za zelo priljubljen okrasni grm s številnimi različicami in sortami, poznanih je okoli 500 vrst. Za uspešno rast potrebuje sončno do delno senčno rastišče in tla, ki niso prepustna za vodo. Primeren je za nizke in srednje visoke žive meje. Zaradi cvetov, ki privabljajo čebele, in plodov, ki so jeseni iskana hrana za ptice, uvrščamo češmin med živalim prijazne rastline. Kot samoniklega ga lahko najdemo po gozdnih obronkih, v svetlih gozdovih in na kamnitih gričih, sicer pa v živih mejah in vrtovih po vsej Evropi. Razširjen je tudi na Bližnjem vzhodu, še posebno v Iranu. Sodi v družino češminovk, kamor štejemo tudi thunbergov češmin, navadno mahonijo, pušpanasti češmin.
Plodovi spominjajo na šipek
Listopadni trnast grm ima dobro razvit koreninski sistem. Šibe imajo nabrazdano rumeno lubje. Podolgovati jajčasti listi zelene barve so po robu resasto nazobčani. Jeseni se listi obarvajo v rumeno ali rdeče. Ima zvezdaste cvetove rumene barve, ki so združeni v viseče grozde in so neprijetnega vonja. Navadni češmin cveti maja in junija. Iz cvetov se kasneje razvijejo valjasti, škrlatno rdeči ali rožnati plodovi oziroma jagode.
Za zdravilne namene so uporabni listi, plodovi, korenina in lubje. Liste običajno nabiramo v maju in juniju. Korenine in lubje nabiramo spomladi ali jeseni. Te tri dele grma po navadi sušimo ali jih zmeljemo v prah ter uporabimo za pripravo prevretkov in drugih izvlečkov. Plodove nabiramo zrele konec poletja in v začetku jeseni. Za zdravilne namene jih uporabljamo posušene pri čajnih mešanicah.
Navadni češmin v Botaničnem vrtu UM v Pivoli Foto: Borut Ambrožič
Uporaba v kulinariki
Zrele, sveže plodove češmina, ki spominjajo na plodove šipka (tudi po okusu in barvi so mu zelo podobni), lahko uporabimo za pripravo soka, jih vlagamo v kis, za belo vino in žganje ali iz njih pripravimo okusno marmelado. Zanimivo je, da je češminova marmelada tako sladica kot tudi zdravilni pripravek, ki po izkušnjah patra Simona Ašiča vzbuja apetit. Zrele jagode navadnega češmina imajo kiselkast okus in so priljubljena sestavina pri kuhanju, pečenju ali pripravi solat.
Za pripravo češminove marmelade zrelim plodovom češmina dodamo malo vode, zavremo in kuhamo pet do deset minut. Tekočino odlijemo in češmin pretlačimo skozi sito. Tako dobljeni zmesi dodamo sladkor v razmerju 2:1. Vse skupaj ponovno zavremo za nekaj minut. Še z vročo marmelado napolnimo kozarce, jih nepredušno zapremo ter shranimo v temen in hladen prostor.
Češminov riž
Za pripravo jedi potrebujemo: poljubno izbrano vrsto riža in manjšo skodelico posušenih plodov češmina. Izberemo vrsto riža z dolgimi zrni, ki ostane zrnat in se ne razkuha. Riž pred kuhanjem dobro speremo, odcedimo, ga stresemo v posodo in zalijemo z odmerjeno količino hladne vode. Ko zavre, posodo pokrijemo in pustimo rahlo vreti pri znižani temperaturi. Riž kuhamo toliko časa, da vpije vso tekočino in se zmehča. Riža med kuhanjem ne mešamo. Preden riž postrežemo, dodamo posušene plodove češmina.
Navadni češmin je sicer ena najstarejših zdravilnih rastlin. Ima veliko vitamina C in E, čreslovine, smole, alkaloide, krom, cink in kobalt. V zdravilne namene in v kulinariki uporabljamo liste, korenine, lubje in plodove. Pri uporabi pa velja previdnost, saj so listi, korenine in nezrele jagode navadnega češmina nekoliko strupeni in se je treba pred uporabo vsekakor posvetovati s strokovnjakom ali zdravnikom. Vsebujejo aporfine in alkaloide, kot so berbamin, oksiakantin in magnoflorin.
Češmin je v domačem zdravilstvu sicer uporaben pri odpravljanju tegob pri slabem delovanju jeter in žolčnika, zlatenici, zaprtju, hemoroidih, pri slabem teku, pri zniževanju in urejanju visokega krvnega tlaka, pri revmatičnih težavah, pri utrditvi dlesni, proti kašlju itd. Nekoč so sok iz plodov uporabljali pri nosečnicah za odpravljanju slabosti in težav z bruhanjem.
Thunbergov češmin v cvetu
Češminov medeni preliv pomaga proti okužbam in okrepitvi organizma po bolezni. Za eno majhno žličko zmečkanih češminovih zrelih plodov prelijemo z majhno skodelico hladne vode in pustimo stati čez noč. Zjutraj odcedimo, dodamo žličko poljubnega medu in popijemo. S češminovim sirupom pa si pomagamo pri kašlju. Uporabimo toliko zrelih plodov češmina, da pri stiskanju pridobimo liter surovega soka. Soku dodamo 20 dag sladkorja in 20 dag cvetličnega medu ter kuhamo pri nizki temperaturi. Tako pridobljeni sirup prelijemo v dobro zaprto steklenico in jo hranimo v temnem prostoru.
