V Sloveniji je smokva, ki jo poznamo tudi pod imenom figa, figovec ali figovo drevo, razširjena v vseh regijah. Seveda pa najbolje uspeva na Primorskem ter na zavetrni strani vrtov. Občutljiva je tako za prenizke kot za previsoke temperature. Na svetu poznamo od 150 do 200 sort fig, ki se razlikujejo po obliki in barvi. V slovenskih drevesnicah najpogosteje najdemo sorte, ki jih določa barv plodov: belico, črnico zamorčico (suševka) in štajersko figo (Brown Turkey), ki ima od zunaj rjave barve, v notranjosti pa so rdeči, sočni in srednje veliki. Zorijo avgusta in septembra. V Sloveniji najdemo največ fig v Goriških brdih, Vipavski dolini in Istri. Za največje pridelovalce na svetu pa veljajo Turki, Grki, Španci, Brazilci in Američani.
Zakaj ne dozori
Ko se odločamo za sajenje fige v domačem vrtu, je pomembno, da izberemo sorto, ki je najugodnejša oziroma najprimernejša za našo klimo. V hladnejših predelih Slovenije sadimo fige jeseni ali pomladi.
Za terase, balkone, vetrolove in zimske vrtove se priporoča zasaditev tako imenovane mini fige. Mladi figovec moramo iz leta v leto presajati v večji lonec, da mu pomagamo razviti primeren koreninski sistem. Pri zasaditvi na vrtu pa moramo izbrati odcedna, drenirana tla, na lokaciji, ki ni izpostavljena direktnemu dežju. Figovo drevo lahko zraste tudi do deset metrov visoko. Ima globok in razvejen koreninski sistem.
V kulinarične in zdravilske namene lahko uporabimo plodove, liste in figov mleček. Prvi znak, da je figa zrela za obiranje, je neprisotnost mlečnega izcedka, ki se pojavi, ko plod utrgamo. Zmotno je prepričanje da prezgodaj obrani plodovi naknadno dozorijo. Plodovi fige pogosto ne dozorijo, kar pomeni, da zrastejo le nekaj centimetrov, nato pa odpadejo. To se zgodi zlasti, če posadimo samoniklo figo, ki smo jo prinesli domov iz primorske regije.
V kuhinji so fige vsestransko uporabne v sveži ali predelani obliki - iz njih lahko naredimo marmelade, džem, vino, liker, žganje, jih posušimo. Suhe fige se odlično ujamejo s perutnino, svinjino, kuncem, jagnjetino in divjačino. V omejeni obliki so v kulinariki uporabni tudi figovi listi, ki jih lahko uporabimo za pripravo sarm.
Uporaba v zdravilne namene
Plodovi fige so uporabni v sveži in posušeni obliki za preprečevanje številnih bolezni in splošno krepitev telesa. Vsebujejo vitamine A, B in C ter številne minerale in aminokisline. V plodovih prevladujejo kalcij, kalij in železo. Zato so primerni tudi za lajšanje težav pri osteoporozi. Zaradi obilice prehranskih vlaknin ugodno vplivajo na uravnavanje krvnega sladkorja in holesterola. Prehranski antioksidanti v figah pomagajo pri preprečevanju raka prostate. Figov mleček, ki ga vsebuje figa v vejah, listih in plodovih, se uporablja za zdravljenje nekaterih kožnih obolenj, bradavic, žuljev, čirov in odstranjevanje bodic morskih ježkov. V listih imajo fige pakumarine, bergapten in soralen, ki pa povzročata občutljivost na svetlobo. Z masiranjem dlesni s svežo figo si blažimo zobobol.
Sarme iz figovih listov
Za pripravo sarm iz figovih listov za 4 osebe potrebujemo: kilogram mletega mesa, 4-8 figovih listov, dve jajci, lističe slanine, večjo čebulo, 150 gramov dolgozrnatega riža, 3-5 strokov česna, liter paradižnikove pulpe.
Sesekljan česen in čebulo prepražimo, da postekleni. Dodamo riž, ko postekleni zalijemo z vodo in pustimo, da voda povre. Ohlajen riž nato pomešamo z mletim mesom in jajci ter dodamo sol, poper in papriko. Za vegetarijansko različico lahko uporabite nadev iz riža in leče. Odcejene figove liste, ki smo jih blanširali 10 minut, razporedimo in vsakega napolnimo z pripravljeno maso ter zvijemo v rolice. Sarmice položimo v pekač in jih prelijemo z paradižnikovo polivko. Na to plast polivke položimo novo plast sarmic, ki jih ponovno prelijemo s polivko. Na vrh položimo rezine slanine in kuhamo na nizki temperaturi v pokritem pekaču približno dve uri. Skozi zgodovino so pri pripravi te jedi figove liste zamenjali listi vinske trte.
Za lajšanje težav zaradi kašlja potrebujemo tri četrtine litra primorskega rdečega vina, 50 gramov zmletih suhih fig in rožičev, rjavi sladkor, nageljnovo žbico in pol ščepa cimeta. Navedene sestavine dodamo v vino in kuhamo približno pet minut. Odstavimo, precedimo in ohladimo ter trikrat na dan pijemo po eno šilce tega zdravilnega vina.
Kot vedno pa pri uporabi pripravkov velja, da se je pred uporabo treba posvetovati z zdravnikom ali strokovnjakom.