V hladnejšem delu leta so virusne infekcije zgornjih dihalnih poti tudi pri otrocih precej bolj pogoste. Eden izmed pomembnih razlogov je nižja temperatura zraka, ki ga vdihujemo, pravi dr. Rok Kopinč, razvojni tehnolog iz podjetja Medex. Na ta način se zniža temperatura v zgornjih dihalnih poteh, kar upočasni zgodnji imunski odziv in omogoči hitrejše razmnoževanje virusa. "Prav tako je virusna ovojnica pri nižjih temperaturah precej bolj čvrsta, omogoča daljše preživetje virusa zunaj gostitelja in s tem lažji prenos s človeka na človeka," še pove Kopinč in opozori, da k temu sicer prispevamo tudi sami, saj se v zimskih mesecih precej več družimo v zaprtih prostorih. Hladnejši zrak je načeloma bolj suh, tudi zimsko ogrevanje dodatno izsuši zrak, to pa zmanjša sposobnost sluznice, da učinkovito odstranjuje virusne delce.
Otroci naj bodo primerno oblečeni
Da zmanjšamo možnost virusnega obolenja, lahko v prvi fazi pazimo, da so naši malčki vedno primerno oblečeni, s čimer preprečimo preveliko ohlajanje dihalnih poti. Če so oblečeni preveč, povzročamo potenje, ki prav tako vodi do ohlajanja telesa. Poskrbeti moramo tudi za ustrezno vlaženje ogrevanih prostorov, denimo z vlažilniki zraka, in hidracijo telesa, najbolj v obliki toplih napitkov, svetuje Kopinč. Po drugi strani pa je po njegovih besedah izredno pomembna skrb za otrokov imunski sistem: "Poleg uravnotežene prehrane, ki se seveda priporoča vsem in v vsakem letnem času, je v zimskih mesecih zlasti pomembno uživanje živil, bogatih z vitaminoma D in C. Za prvega so bogati viri predvsem jajčni rumenjaki, goveja jetra in ribe, deloma tudi gobe. Za drugega pa v našem okolju predvsem citrusi, kivi, paprika, brokoli, ohrovt in zelje, tudi krompir, ki je kot glavna poljščina predvsem v severnih predelih Evrope v 18. stoletju precej zmanjšal pojavljanje bolezni, povezanih s pomanjkanjem vitamina C, v revnejših slojih družbe." Pomembna je še redna fizična aktivnost, nadaljuje sogovornik, najbolje na svežem zraku, v objemu sončnih žarkov, kadar nam jih uspe uloviti. Pri tem je nujno upoštevati zmogljivost otroka, saj pretirana aktivnost, ki vodi do izčrpanosti, lahko poveča dovzetnost za okužbe zaradi oslabljenega imunskega sistema.
Žlica medu na dan
Zadnje čase se veliko govori o prehranskih dopolnilih, a ta so, kot razloži Rok Kopinč, smiselna ob povečanih potrebah, kadar je telo izpostavljeno različnim stresorjem, kot so psihični stres, povečana fizična aktivnost ali večja imunska obremenitev, na primer zaradi virusnih in bakterijskih obolenj. "Vsi sledimo že stoletja znanemu receptu toplega čaja z medom in limono v času bolezni, s tem, z vnosom večjih količin vitamina C kot običajno, želimo telesu pomagati. Zaradi vnetnih reakcij, ki jih sproži imunski sistem kot odgovor na okužbo, se zaloge vitamina C v telesu v času bolezni hitro izčrpajo. Z dodatnim vnosom pripomoremo, da telo hitreje prepreči nadaljnje poškodbe tkiva, ki so posledica vnetnega odziva. Podobno vlogo ima tudi cink, poleg tega, da deluje kot pomemben faktor pri normalnem delovanju in odzivu imunskega sistema," pojasni sogovornik.
Kot preventiva za normalno delovanje imunskega sistema je zelo pomemben tudi vitamin D. V zadnjih časih prihaja iz stroke več iniciativ, da se dvigne priporočen dnevni vnos vitamina D, saj mnoge študije kažejo na povezavo nizke koncentracije vitamina D v krvi s povečano incidenco okužb zgornjih dihal in slabšim imunskim odzivom. Zato je smiselno, zlasti v hladnejšem delu leta, uživati več vitamina D, denimo z vnosom hrane, bogate z vitaminom D, če to ni mogoče, pa s prehranskimi dopolnili. Še posebej Kopinč priporoča izdelke iz čebeljega panja: "Matični mleček se tradicionalno uporablja za stimulacijo imunskega sistema, tako pri odraslih kot pri otrocih. S klinično raziskavo, ki smo jo izvedli leta 2019, smo ugotovili, da redno uživanje dveh gramov na dan poveča zmogljivost lastnih mehanizmov za nevtralizacijo prostih radikalov in spodbuja protivnetni odziv. Med vsebuje veliko encimov, ki ob redčenju s toplo vodo (ne vročo) začnejo tvoriti vodikov peroksid, ta pa deluje antimikrobno. V medu najdemo tudi protimikrobne peptide, ki so glavni del čebeljega imunskega sistema za obrambo pred mikrobi."
Spomin omeji napredovanje okužbe
Za zmanjšanje tveganja za razvoj virusnih obolenj zgornjih dihalnih poti pa je predvsem pomembna krepitev prirojenega imunskega sistema, še opozori sogovornik. Pri prirojenem imunskem odzivu gre za nespecifičen odziv, v nasprotju s pridobljenim imunskim odzivom, ki nastopi v kasnejših fazah okužbe in je specifičen (protitelesa). Nedavne raziskave so pokazale, da ima tudi prirojeni imunski odziv spomin, kot je sicer do sedaj veljalo samo za pridobljeni odziv. "Spomin omogoča imunskemu sistemu, da se bolj učinkovito in hitro odzove na okužbo z virusi ali drugimi škodljivimi mikroorganizmi ter na ta način omeji napredovanje okužbe. Ker imamo receptorje za tipanje površinskih struktur mikroorganizmov tudi v črevesju, nam to omogoča, da izurimo spomin prirojenega imunskega sistema tudi z uživanjem določenih snovi," pojasni Kopinč in doda, da so med najbolj raziskanimi takšnimi snovmi, katerih delovanje je potrjeno s številnimi kliničnimi študijami, zagotovo betaglukani, izolirani in prečiščeni iz celičnih sten kvasovk ali nekaterih gliv, ki jih dobimo tudi v obliki prehranskih dopolnil.
