Matej Simič
Tri zlate in ena bronasta medalja so popoldne iz Pekinga prispele v Polhov Gradec, ki ga je preplavila olimpijska evforija. Na sprejemu v čast uspehom sovaščanke Urše Bogataj se je na igrišču osnovne šole zbralo več sto ljudi, ki so vse olimpijske - sprejema so se udeležile tudi bronasta Nika Križnar ter reprezentančne kolegice Ema Klinec, Špela Rogelj in Katra Komar -, sprejeli z bučnim aplavzom. Ob spremljavi pesmi We are the champions so igrišče preplavile visoko dvignjene slovenske zastave.
"Hvala vsem, že od kar je korona nisem bila na nobeni veselici ... Hvala ekipi, ker brez vas kaj takega sploh ne bi bilo mogoče. Ne vem, kaj se dogaja," je v svojem stilu sramežljivo na odru povedala Urša Bogataj. Zlata olimpijka je prva po Tini Maze, ki je z zimskih olimpijskih iger prinesla kolajno najžlahtnejšega leska.
In presenečenj ni bilo videti konca: "To so bile moje zadnje olimpijske igre. V življenju so še druge stvari, ki so pomembe. Nisem pričakovala, da se bo tako izšlo. Nikoli si ne bi mislila, tako kot sem rekla, prav hudo dolgo tudi ne bom več skakala," je javnost presenetila 26-letnica.
"Mislim, da se vzdušje ne more primerjat s Pekingom. Tam je bilo mrzlo in kot da smo na pogrebu. Lepo, da ste prišli pozdravit našo Uršo. Mislim, da si ti dve medalji zaslužita, da vidita domači kraj. Ne samo Pekinga in tistih ljudi v skafandrih," je zbranim vaščanom v smehu dejala Špela Rogelj.
"Urša, a vidiš ti to? Res lepo vas je videti vse skupaj zbrane, zdi se mi, da je Urša lahko ponosna, da ima tako veliko podporo," je dodala Nika Križnar, ki je domov prinesla bron in zlato medaljo z mešane ekipne tekme. Najbrž je še posebej trdno pesti med tekmama držal Sandi Križnar, Nikin brat in partner Urše Bogataj.
"Polni smo bili adrenalina. Vriskali in jokali smo! Bilo je povsem nepričakovano!" je s solzami v očeh za Večer doživljanje zmage svoje hčere opisala Irena Bogataj. Na vprašanje, ali se je Urša na olimpijske igre odpravila z zgolj enim ciljem - poseči po najvišjih stopničkah, je odgovorila: "Mislim, da na zmago ravno ni računala. Na kakšno medaljo pa že mogoče, glede na to, da je v letošnji sezoni osvojila že kar nekaj stopničk." Puncam je čestitala, da so zdržale pritisk, pa ne tistega v Pekingu, temveč pritisk, pred odhodom. "Bale so se, da bi se okužile in na igre sploh ne bi mogle odpotovati."
"Mislim, da je to zgodovinski uspeh za celo dolino. To se ne bo več ponovilo. Te medalje si je krvavo zaslužila. Spremljam jo že od kar je pod gradom skakala na vaški skakalnici. Toliko krat je bila blizu kolajne, pa so ji ušle. Zdaj ji iz srca privoščim!" nam je dejala sovaščanka Majda. Sosed France, ki Uršo pozna že od njenih otroških let pa jo je opisal kot mirno, tiho in skromno: "Vsi Brišani smo izjemno ponosno na našo punco!"
Ob tradicionalni Kdor ne skače, ni Slovenc so sicer izmučene olimpijke z žarom v očeh odprle penino in razrezale torto.
Še pred prihodom na oder je slovenske skakalke z vodnim špalirjem pozdravilo več kot sto gasilcev iz desetih gasilskih društev Gasilske zveze Dolomiti. Sprejem je olimpijkam v čast pripravila občina Dobrova - Polhov Gradec, čestital pa jim je tudi župan Franc Setnikar. Skakalkam se je zahvalil, da so v Slovenijo iz daljne Kitajske prinesle obilo pozitive in veselja.
