Peter Prevc: Kitajska ni po mojem okusu

Le še dobra dva tedna sta do prvih nastopov na olimpijskih igrah in marsikateri tekmovalec o njih že sanja. No, ne tudi izkušeni Peter Prevc, pred katerim je že četrto tovrstno tekmovanje. Tisto drugo, v Sočiju 2014, je bilo tudi zelo uspešno, saj je na manjši skakalnici osvojil srebro, na večji pa bron: "V Sočiju prav zares nisem pričakoval medalj, pa sta se zgodili. Po drugi strani sem bil v Pjongčangu v takšnem položaju, da sem v tisti sezoni želel izsiliti vsaj en dober rezultat, a se ni izšlo. Tokrat v Pekingu bom moral biti res osredotočen nase in čim bolje izvesti vse."

Kot za zdaj kaže, je Prevc dobro tempiral formo. Resda je ta daleč od njegovih šampionskih časov, a ne gre spregledati, da je bil ob sobotni slovenski moštveni zmagi najboljši posameznik v Zakopanah, v nedeljo na posamični tekmi je bil pa 13. To je njegov tretji najboljši rezultat sezone: "Že tekmo prej v Bischofshofnu (21. in 16. mesto, op. p.) sem našel prave vzvode, kako nastopiti tudi na tekmi, kako se izboljšati in podobno. Tudi zato se je v Zakopanah, sploh na moštveni tekmi, dobro izšlo. Bil sem zelo zadovoljen, da je ta vzvod deloval več dni oziroma da sem sam pri sebi naštudiral neki ritual in da je stvar funkcionirala. Torej se mi končno ni bilo treba iskati in vsak dan poskušati nekaj drugega. Tri dni je bil fokus na isto stvar in je neslo."

Kaj točno je bil razlog oziroma ta famozni "vzvod"? "Kaj veliko nisem spremenil. V Bischofshofnu sem dobil malo zaupanja. Potem pa smo trenirali v Planici in sem pri nekaterih stvareh tvegal, da vidim, kje je meja. In to je bilo to - malo več poguma pri odrivu in potem zaupanje v opremo, da bo naredila, kar mora," razloži. In čeprav je že, kot pravi, tvegal veliko, do meje še ni prišel. Rezerve torej ostajajo: "Upam, da bom to formo uspel zadržati."

Neprimeren čas za okužbo

A na pripravljenost tekmovalcev bo v prihodnjih dneh vplivalo še veliko dejavnikov, še najbolj morda okužbe s koronavirusom. Prav ta teden je denimo pozitivni izid testa prejel Norvežan Daniel Andre Tande. Skupaj z njim mora v karanteno še njegov "cimer" Marius Lindvik, sicer zmagovalec zadnje tekme v Zakopanah. "Ta strah oziroma skrb pred okužbo obstaja. V domačem okolju sem kar precej zaostril ukrepe, kar se tiče stikov. Če se s kom sploh vidim, se tudi samotestiram. Zdaj je res neprimeren čas, da dobiš to okužbo," se zaveda pri 29 letih najizkušenejši slovenski orel.

Vseh zdravstvenih protokolov v Pekingu še ni naštudiral: "Za zdaj predvsem vem, kaj vse je potrebno, da do tja prideš. Tam pa ... Ne vem, koliko bo sploh drugače kot denimo v Sočiju ali Pjongčangu, kjer sem se tudi potikal izključno med sobo, fitnesom in skakalnico. Ne glede na zdravstvene ukrepe je te tri stvari športniku treba omogočiti."

Vancouver, Soči, Pjongčang

Za športnike so torej olimpijske igre vse prej kot turizem, kot ob neuspehih radi kritizirajo navijači. Pa vendarle se izkušnje z olimpijskih iger med seboj razlikujejo. Prevc primerja Vancouver 2010, Soči 2014 in Pjongčang 2018: "Predvsem sem bil na vseh treh igrah v drugačnem starostnem obdobju in v drugačni formi. V Vancouvru sem se predvsem učil, poslušal, gledal, kako stvari potekajo ... pa je uspel zelo dober rezultat (sedmo mesto na manjši skakalnici, šestnajsto na veliki in osmo mesto ekipno, op. p.). V Sočiju je bil izvedbeni del, tako logistični kot skakalni, zelo zahteven, saj so vožnje vzele veliko časa. Urnik je bil prilagojen zahodni Evropi, tako da dan ni potekal kot po navadi, od šestih zjutraj do desetih zvečer, ampak od enajstih dopoldne do treh zjutraj. V Sočiju prav veliko drugega kot športa ni bilo. V Vancouvru je bilo druženja več. V Pjongčangu pa je bilo predvsem psihično zahtevno, ker nisem bil v dobri formi, želel pa sem si dober rezultat. Vseh deset, dvanajst dni, kar sem bil tam, sem tuhtal in študiral, kako bi mi to uspelo. Druge stvari te tako sploh ne zanimajo."

Nekaj razlik je bilo tudi v samem vzdušju: "V Vancouvru je bilo gledalcev največ. Ne nazadnje je bilo tam še najmanj stresno okolje, kar se tiče mednarodne politike. V Sočiju je bilo vzdušje odlično predvsem zaradi hokejistov, ki so hodili na tekme. V Pjongčangu pa žal ... Ko si v državi, kjer ni tradicije nekega športa, na tekmo težko dobiš takšne ta prave, zagrizene navijače. Pa še mraz je bil."

Vse nove skakalnice so podobne

Za Peking je že skoraj vse pripravljeno, pravi Prevc: "V 90 odstotkih sem opremo že izbral, le še pri dresih je treba nekaj stvari doreči. Ne nazadnje se le še drugi teden, v ponedeljek in torek, to šiva, potem pa gremo. A nekih bistvenih sprememb ne bo. Če dobro skočiš, vsaka oprema deluje."

O skakalnicah na olimpijskem prizorišču se za zdaj še ni kaj prida pozanimal: "S tem si še nisem belil glave. A to ne bi smelo predstavljati kakšne posebne težave. V zadnjem času so vse na novo postavljene skakalnice zelo podobne. Kakšnega večjega presenečenja tako ne bi smelo biti. Center je videti lep, a to je še najlažje narediti."

Kako pa je kaj mož, ki tudi v prostem času rad potuje po svetu, na ti s kitajsko hrano? "Na vseh igrah doslej smo imeli športniki privilegij, da je bila jedilnica velik šotor, v katerem se je kuhalo vse, od ameriške in evropske do azijske hrane. Tudi za različne vere se vse najde. S hrano torej ne bi smelo biti težav. Po pravici povedano, sploh ne vem, kolikokrat sem jedel kitajsko hrano. Je pa vse bolj sladko, kar ni po mojem okusu," zaključuje Prevc.