Slovenski orli pred finalom svetovnega pokala v Planici: Naprej te vleče občutek, da lahko skočiš daleč. To je kot droga

Domov so že prinesli zlato in srebro, tako z olimpijskih iger kot s svetovnega prvenstva v poletih, pa vendarle tisti dokončni, vsakoletni vrhunec šele prihaja - nastop na finalu svetovnega pokala v Planici. Slovenska reprezentanca na letalnico bratov Gorišek prihaja kot najmočnejša zračna flota, kar je potrjevala tako v Vikersundu kot v Oberstdorfu. Ne nazadnje pa je letos kar pet Slovencev stalo na odru za zmagovalce, kar je dosežek brez primere - tudi za čase Gorana Janusa. Ja, aktualni trener Robert Hrgota ima ob zaključku sezone več kot dovolj razlogov za zadovoljstvo, a nalogo je treba še dokončati.

"Planica bo nekakšna nagrada fantom. Upam, da jo bodo zagrabili z obema rokama in izkoristili pred obljubljenimi gledalci ter poskrbeli za lep zaključek sezone," si želi pred kvalifikacijami. Letos je bil pred tekmami pogosto v nehvaležnem položaju, ko je imel na voljo več konkurenčnih fantov, a je moral izbor zožati na štiri - na olimpijskih igrah je denimo odrezal Anžeta Laniška, na SP v poletih Ceneta Prevca, obakrat tudi zelo dobrega Žigo Jelarja: "To je del službe. Saj če si na te stvari pripravljen, je malo lažje. A raje imam takšne trenutke, da izbiram med vrhunskimi šestimi tekmovalci, kot da praskaš, kdo bi sploh lahko nastopal. To so neke sladke skrbi. Jih pa skušaš oddelati najbolj pošteno." Na sobotni ekipni tekmi bodo imeli po njegovih besedah prednost fantje, ki so bili dobri na minulih dveh vikendih v poletih: "Bo pa v kvalifikacijah in na petkovi tekmi na voljo šest poletov, ki bodo določili nastopajoče."

Od hude krize do globusa?

Trenerjeva največja želja je, da bi reprezentanca ta vikend v pokalu narodov prehitela tretjeuvrščeno Norveško, ki trenutno beži za 65 točk. V ta namen bo imel v kvalifikacijah zavoljo nacionalne kvote na voljo 13 skakalcev, eden med njimi, Timi Zajc, pa kot vodilni naskakuje tudi mali globus v poletih: "Želja je, a ne razmišljam o njem. Bolj se osredotočam na skoke. Če mi bo naklonjen, bo, če ne, pa ne. Od Vikersunda naprej se mi lahko samo smeji. Pred sezono niti pomislil nisem na kaj takega. Želel sem si le, da bi mi steklo, da bi bil med deseterico v svetovnem pokalu. Fajn je, da sem spet dobil potrditev, da še znam."

Posamični svetovni podprvak in ekipni prvak iz Vikersunda, ki je tudi z olimpijskih iger odnesel dve medalji, ob tem pa je še zmagovalec Oberstdorfa, je bil še pred letom dni v hudi krizi, daleč od A-ekipe. "A poleti sem bil dobro pripravljen. Na začetku sezone mi ni šlo, sva si pa s Hrgoto vzajemno zaupala in vedela, da bo po dobrih treningih prej ali slej steklo tudi na tekmah. Tudi zato mi od vseh osvojenih medalj še največ pomeni posamična iz Vikersunda, ker veš, da si do nje prišel povsem sam, brez pomoči drugih," iskreno priznava 21-letnik.

Kljub rosni mladosti si je z uspehi nase naložil tudi pritisk: "Ko pride dan za polete, po celem telesu čutiš, da gre za nekaj posebnega. Vse dokler se zvečer ne uležeš, si vzhičen. Naprej te vleče občutek, da ob primernih razmerah res lahko skočiš daleč. To je kot droga," priznava lastnik novega osebnega rekorda pri 245 metrih: "Želim si, da bi po skokih v Planici zmagoslavno dvigoval roke in skakal še dlje kot doslej."

Magična meja zadovoljstva - 240 metrov

Čeprav je v seštevku poletov s 66 točkami daleč za Zajcem in Stefanom Kraftom (oba po 160 točk), pa je v skupnem seštevku svetovnega pokala Anže Lanišek še vedno najboljši Slovenec na sedmem mestu. Tudi zato so pričakovanja od njega visoka: "Komaj čakam, da nas navijači ponesejo čim dlje. Vendarle je to za nas, Slovence, drugačna tekma. Tu najdemo še kak ekstra meter. Če bi letel nad 240 metri, bi bilo super, idealno." Za Laniškom je točkovno najboljša sezona doslej, a da zna ob vrhuncih poklekniti, se je letos spet pokazalo med olimpijskimi igrami - na prvo tekmo je bil kot edini v reprezentanci avtomatsko uvrščen, pred drugo je iz ekipe že izpadel. "Resda so kakšne črne pike v sezoni. A ko sem padel, sem se vedno znal pobrati, tudi s pomočjo družine in terapevtke," ga ne skrbi, da bi se mu kaj podobnega pripetilo še v Planici.

Za morda najprijetnejše presenečenje sezone pa je poskrbel Peter Prevc, še donedavno za mnoge odpisani nekdanji as, ki v zadnjih tednih osvaja tudi lovorike (olimpijsko zlato, ekipno zlato na SP v poletih), ki jih niti v najboljših letih ni. "Vikersund se mi je odlično izšel, Oberstdorf tudi ni bil slab. Morda mi je manjkala kaka vrhunska daljava. Če bi primerjal ti letalnici s Planico … Hja, v zadnjih desetih letih sem bil že na vseh teh na vrhu. Če je dobra forma, dobri skoki, sem povsod sposoben iti daleč. A zadnja leta se s Planico nisem najbolje razumel, zato bo letos kar izziv, da prebijem led," se zaveda kapetan ekipe, ki si želi tako dobro skakati, da bo v soboto uvrščen na ekipno tekmo. "Že to bo huda, stresna tekma. Sicer pa bolj razmišljam o skokih kot o rezultatih. Želim si tehnično izpopolnjenih skokov, da se dovolj visoko prebijem čez prelet in da bi po dolgem času spet kaj pristal pri okrog 240 metrih."