Bojan Bauman
Korona je tudi 78-letnega Toneta Vogrinca, očeta sodobne slovenske alpske smučarije, priklenila k televizorju in k spremljanju svetovnega prvenstva na daljavo. Kljub vsemu si je ustvaril mnenje o tem, zakaj so Slovenci prvi teden svetovnega prvenstva, ko so bile na sporedu tekme v hitrih disciplinah, zaostali za pričakovanji. Dobili smo le dva povprečna rezultata, ki sta ju prispevala Ilka Štuhec in Boštjan Kline - 14. in 15. mesto -, oba v smukih.
Pričakovano
"Ilka je bila v tej sezoni presenetljivo močna samo na uvodnih tekmah v Val d'Iseru. V nadaljevanju ni bila več v takšni formi, kot je sama pričakovala. Bilo bi preveč, da bo po relativno slabih nastopih predvsem v superveleslalomu na zanjo najbolj pomembni tekmi v Cortini eksplodirala. Tako je bilo njeno smučanje na prvenstvu v okvirih, ki si jih je ustvarila med sezono. Ne gre se sklicevati na napako na progi. Te se primerijo vsem tekmovalkam, a so nekatere kljub temu v cilju dovolj hitro. Ilka je izgubljala po celi progi in to na terenu, za katerega pravi, da ga ima zelo rada. Proga je imela presenetljivo veliko ovinkov, a Ilka tokrat ni dominirala niti na drsalnih delih proge. Morda bo obremenitev svetovnega prvenstva zdaj popustila in bo na naslednjih tekmah dosegla to, kar vsi od nje pričakujemo," pravi Vogrinec.
Se pri Mariborčanki morda kažejo negativne posledice eksperimentiranja z zamenjavami v ekipi v trenutkih, ko jim je šlo precej bolje, kot jim gre danes? "V njeni ekipi zagotovo dobro delajo in imajo dobrega trenerja. Ilka je v letih, ko se pogosto preveč razmišlja o nevarnostih novih poškodb. Tekmovalci, ki so bili v karieri že večkrat poškodovani, imajo nekje v podzavesti signal - kaj pa, če se mi to spet zgodi? To ustvari zavoro. Potem se smukači po progi začnejo voziti in več ne tekmujejo. No, Ilka je v Cortini napadala, kar je bila razlika v primerjavi z njenimi prejšnjimi tekmami v svetovnem pokalu."
Morda to ni njegova zgodba
Veliko več je bilo pričakovati tudi od moške ekipe, v kateri je le Boštjan Kline s smukom opravil solidno. "Moški smukači so imeli v tej sezoni le en preblisk - senzacionalno vožnjo Martina Čatra v Val d'Iseru. Tudi zato je zame povsem nerazumljivo, da zmagovalec smuka v isti sezoni na najbolj pomembni tekmi sploh ne starta. Česa ga je strah? Če je to res, potem je bolje, da se te zgodbe ne gre! Pri Klinetu sem na smuku videl majhen napredek, majhno lučko na koncu tunela. Kljub temu ostajata zadnji sezoni naših smukačev katastrofalno slabi. Od močne ekipe iz časov Andreja Jermana, kamor sodi tudi zmaga Klineta, je ostalo zelo malo. Ocenjujem, da je bila za Čatra usodna poškodba na prejšnjem svetovnem prvenstvu v Areju. Tam je bil močan, takrat je bil na poti do vrhunskega smukača. Tista poškodba kolena ga je zavrla, a se je senzacionalno vrnil v Val d'Iseru. Kljub temu da je bil tisti smuk zanj v idealnih razmerah, je bil tudi odličen, tam je odpeljal tako, kot to od njega pričakujemo. V nadaljevanju sezone pa - kot da mu je nekdo vrgel pesek pod smučke."
Smrt za smučanje
Vse več slovenskih smučarjev v zadnjem obdobju ustanavlja svoje ekipe. Ilka Štuhec, Meta Hrovat, Maruša Ferk, družina Dvornik, Andreja Slokar. Tone Vogrinec take organizacije načeloma ne podpira: "Individualne ekipe so smrt za slovensko alpsko smučanje. Primerne so samo za tekmovalce, ki so pri delu v reprezentanci že toliko napredovali, da se uvrščajo med deset, petnajst najboljših na svetu. Takrat se lahko začne individualno delo, a le, če so tekmovalci tudi dovolj zreli, da jim uspe nadaljevati treninge s skupino starejših ljudi okoli sebe, brez prave družbe. To lahko prinese uspehe, tako je bilo pri Tini Maze. A tudi ona je prve zmage dosegla, ko je trenirala z reprezentanco. Če se že mladina odloča za individualne ekipe, v reprezentanci ne bo nobenega prirastka in tako v slovenski smučariji ni več kvalitetnega zaledja. Za uspeh v svetovnem pokalu je potrebna tudi močna B-reprezentanca, močna mladinska ekipa, kjer se na skupnih pripravah med seboj nenehno meri deset do petnajst smučarjev. Tako je bilo nekoč in takrat smo beležili največje uspehe."
Strah? Morda manjka tudi znanje!
Kaj se zgodi s tekmovalcem, da v slabih dveh mesecih uprizori takšne preobrate, kot jih je letos Martin Čater? Vogrinec: "Lahko, da gre za strah, lahko je vmes tudi neznanje. Ko tekmovalec izgublja po vsakem zavoju, ne gre za strah, to je neznanje. V smukih na svetovnem prvenstvu je bilo veliko zavojev, po katerih naši tekmovalci niso imeli hitrosti. Smukači bodo morali po sezoni sesti za mizo in povedati, kaj so še pripravljeni narediti. Postaviti si bodo morali cilje - ali se želijo uvrščati na mesta med 28 in 35? Ali bodo na vsakem treningu smuka zadovoljni z mesti med 35 in 45? Zelo me moti, da naši smukači na treningih redno dosegajo mesta okoli 45. Tako ne gre. Ne moreš na treningu voziti v drugi brzini, na tekmi pa v peti. Najboljši tekmovalci na treningih so prvi tudi na tekmah. Rezerviranost na treningih tekmovalcem pride v kri in tega se niti na tekmah ne zmorejo znebiti."
Na splošno velja, da smukači najboljše rezultate dosegajo v zrelejših letih. A za slovensko ekipo to ne drži. Danes 29-letni Kline je bil res dober pred tremi leti in 30-letna Štuhčeva ima že drugo sezono, ko ne dosega vrhunskih rezultatov. "Ko tekmovalci niso stoodstotno pri smučanju, se pojavijo težave. Če mislijo na družine, če imajo kakšne druge misli, potem se je s starta na progo težko vreči na glavo. Pri naših so tudi specifike - Čater naj bi bil rekel, da v smuku ne bo nastopil, ker nima možnosti za medalje, ki na teh prvenstvih edino nekaj štejejo. Če bi vsi tako mislili, potem bi na prvenstvu nastopili le trije tekmovalci. Nekoliko mi je sumljivo tudi opravičilo Štefana Hadalina, ki ni nastopil v kombinaciji, čeprav je tam že osvojil medaljo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
