(PODKAST) Strašno huda Milica o demenci: Če bomo zdravilo bolnikom dali dovolj zgodaj, bo dobro stanje trajalo dlje

Demenca ni le pozabljanje imen in datumov. Je skupek simptomov, ki nastanejo zaradi propadanja možganskih celic. "Pomembno je, da jo družba prepozna kot bolezen, primerljivo z vsemi drugimi," poudarja Milica Gregorič Kramberger.

Dr. Milica Gregorič Kramberger
Dr. Milica Gregorič Kramberger
Matej Povše
Datum 26. oktober 2025 11:00
Čas branja 3 min

Vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani, doktorica medicine Milica Gregorič Kramberger, v podkastu razgrne tako človeško kot strokovno plat te zapletene bolezni. Njeno delo pa sega daleč onkraj bolnišničnih zidov – z raziskavami, izobraževanji in sodelovanjem pri nacionalni strategiji za obvladovanje demence si prizadeva za bolj razumevajočo in vključujočo družbo. Sodeluje tudi s švedskim inštitutom Karolinska ter je aktivna članica združenja za pomoč pri demenci, Spominčica.

TUKAJ prisluhni podkastu! 

Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki postopoma prizadene spomin, orientacije in presojo. V Sloveniji z njo živi okoli 47.000 ljudi, število pa hitro narašča. Čeprav bolezen še vedno spremlja stigma, Gregorič Kramberger opaža napredek: ljudje težave prepoznajo prej, svojci so bolj pozorni, zdravniki pa bolje usposobljeni za zgodnje odkrivanje. Pot od prvih sumov na bolezen do diagnoze je še vedno predolga, zato bi po njenem morali po vsej državi vzpostaviti dostopne "klinike za spomin".

Zato pa napredek v diagnostiki in zdravljenju vliva nov optimizem. Po letih, ko so bila na voljo le zdravila za lajšanje simptomov, so v EU nedavno odobrili prvo zdravilo, ki dokazano upočasni napredovanje Alzheimerjeve bolezni. Deluje kot imunska terapija, saj iz možganov odstranjuje beljakovine, odgovorne za nastanek bolezni. "Če bomo zdravilo bolnikom dali dovolj zgodaj, bo dobro stanje trajalo dlje – bolnik bo dlje samostojen, breme za družino in družbo bo manjše," pojasnjuje sogovornica.

(PODKAST) Strašno huda Tatjana: Eden najtežjih trenutkov je spoznanje, da demenca napreduje

A za zdrave možgane potrebujejmo več kot le zdravila. Skoraj polovico dejavnikov tveganja za demenco predstavljajo navade, na katere lahko vplivamo sami – gibanje, prehrana, druženje, spanec in predvsem miselna aktivnost. Učenje, radovednost in miselni izzivi ohranjajo možganske povezave žive in prožne. "Pomembno je, da naše možgane vsak dan razveselimo z novimi informacijami, z novimi možnostmi," svetuje sogovornica. Tudi kakovosten spanec, dober vid in sluh ter redni socialni stiki so nepogrešljivi koščki v mozaiku zdravih možganov.

(PODKAST) Strašno hudi Mira in Lea: "In potem se lepega dne zaveš, da to ni več tvoja mama, ampak da si ti njena mama"

Prihodnost znanstvenih raziskav in zdravljenja bo, meni Gregorič Kramberger, vse bolj usmerjena v odkrivanje zgodnjih faz bolezni in k bolj individualnem pristopu zdravljenja – k takemu, ki upošteva življenjski slog, pridružene bolezni in druge zdravstvene značilnosti vsakega posameznika. Čeprav demenca ostaja velik izziv za obolelega, njegove svojce in zdravstveni sistem, sogovornica ostaja optimistična: znanost napreduje, ozaveščenost raste in vsak izmed nas lahko že danes prispeva k zdravju svojih možganov. Skrb za možgane se začne zdaj – najbolje pa bi bilo, če bi se že včeraj.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kako bi ocenili jesenski del nogometne sezone NK Maribor?
Odlično.
4%
29 glasov
Prav dobro.
2%
10 glasov
Dobro.
9%
56 glasov
Zadostno.
23%
147 glasov
Nezadostno.
37%
238 glasov
Ne zanima me ...
26%
170 glasov
Skupaj glasov: 650