Je poznozimska oziroma pomladanska utrujenost le fama ali je res kaj na tem? Je, čeprav v sodobnem času najbrž le precej manj kot nekoč. Pozimi se v povprečju manj gibamo na svežem zraku, kar poslabša fizično kondicijo. Krajši dnevi vplivajo na hormone in nevrotransmiterje ter s tem psihično stanje in splošno počutje. Manjša izpostavljenost sončnim žarkom utegne zmanjšati raven vitamina D v organizmu. Pogostejša prehladna obolenja, viroze, gripa in podobne zdravstvene tegobe v zimskem času telo nasploh oslabijo.
Ob sprehodu do zdrave (pre)hrane
Eden poglavitnih vzrokov pomladanske utrujenosti pa je pri sodobnem načinu življenja vendarle skorajda povsem odpadel: pomanjkanje vitamina C zaradi manjših količin svežega sadja in zelenjave v (po tradiciji pozimi sicer izdatnejši) prehrani. Dandanes imamo po dostopnih cenah sicer na voljo dovolj svežega sadja in zelenjave od bogsigavedi kod in seveda nimamo zanesljivih podatkov, kako daleč in dolgo so živila potovala od proizvajalcev do trgovskih polic - da o povečevanju ogljičnega odtisa zaradi transporta in uporabe potencialno škodljivih kemikalij za preprečitev kvarjenja sploh ne govorimo. A ob ustrezni previdnosti so sveža živila rastlinskega izvora vendarle prej koristna kot škodljiva.
Pomladna solata s slanino
300 g mladih regratovih lističev, šopek trobentic, rmanovih in trpotčevih lističev, žlica belega ali oljčnega olja, 100 g prekajene slanine, šalotka ali manjša čebula, strok česna, pol žličke sladkorja, ščep soli, poper, 2 žlici kisa; po želji kuhan fižol, krompir, trdo kuhano jajce, po želji krutoni (opečene kruhove kocke).
Opran regrat dobro odcedimo in damo v skledo skupaj s sesekljanimi listi trobentic (cvetove prihranimo za okras in boljši okus), rmana in trpotca. Na trakce narezano slanino v ponvi z oljem na majhnem ognju razpustimo, dodamo drobno sesekljano šalotko in sladkor. Rahlo opražimo, dodamo s soljo strt česen, poper in kis, zgolj na hitro prevremo in prelijemo čez regrat. Po želji dodamo krompir, fižol ali/in jajce, premešamo, posujemo s krutoni in cvetovi trobentic ter takoj postrežemo.
Užiten in zdrav je celoten regrat
Nasploh sicer velja, da so regratovi lističi dobri le do takrat, ko rastlina začne poganjati cvetove. A to ne drži povsem. Zdravi in užitni so vse leto, res pa postanejo kasneje precej trdi in žilavi ter težje prebavljivi, pa tudi grenki in zato manj okusni. Tej težavi se v veliki meri izognemo, če jih uporabimo drobno narezane kot dodatek drugim solatnicam ali kot sestavino toplih jedi.
Sploh pa pri regratu niso užitni le lističi, ki jih največkrat pripravimo kot solato (če se izognemo termični obdelavi, ohranimo tudi največ vitaminov), ampak praktično vsi deli rastline. Iz rumenih cvetov lahko pripravimo sirup ali vinu podoben napitek. Užitne so tudi korenine, v katerih je celo največ zdravilnih učinkovin in jih lahko uživamo surove ali termično obdelane, lahko pa jih tudi namočimo v kis ali žganje, posušimo in uporabimo za čaj ...
