Februarska anketa, ki jo za časnik Dnevnik izvaja agencija Ninamedia, kaže, da se je podpora najbolj zvišala Gibanju Svoboda, za stranko bi zdaj volilo 21,3 vprašanih (januarja 17,9). Podpora se je zvišala tudi listi Levice in Vesne, ki je pridobila 1,7 odstotne točke. Največjo podporo pa ohranja SDS, za katero bi se odločilo 24,3 vprašanih.
SDS in Svobodi sledi skupna lista Levice in Vesne, za katero bi se odločilo 7 odstotkov vprašanih. Za petami sta ji skupna lista NSi, SLS in Fokusa (6,5 %) ter Demokrati Anžeta Logarja z istim rezultatom. Januarja skupne liste desne sredine še ni bilo, zato so podporo merili vsaki stranki posebej, Demokrati pa so prejšnji mesec dosegli 7,6 odstotka vprašanih.
Koliko poslanskih sedežev komu?
Za SD bi se odločilo 6,1 odstotka vprašanih (januarja 6,7 odstotka). Za stranko Resni.ca 3,1 odstotka (januarja 3,4 odstotka), za Prerod Vladimirja Prebiliča 2,5 odstotka vprašanih (januarja 2,8 odstotka), za Mi, socialisti! 1,6 odstotka (januarja 1,4 odstotka), za Piratsko stranko 1,4 odstotka (januarja 1,7 odstotka), za SNS 1,3 odstotka (januarja 1,9 odstotka), za stranko Karla Erjavca - Zaupanje 1,1 odstotka vprašanih, enako kot januarja.
Stranko Glas upokojencev bi volilo 0,8 odstotka vprašanih (januarja 1,1 odstotka). Skupno listo Zelenih Slovenije in Stranke Generacij, ki so jo potrdili februarja, bi volilo 0,8 odstotka vprašanih. Za Suverene bi se odločilo 0,6 odstotka vprašanih, kot januarja, za stranko Nič od tega bi se odločilo 0,1 odstotka vprašanih (januarja 0,2 odstotka).
Da ne vedo, koga bi volili, je odgovorilo 14,1 odstotka vprašanih (januarja 15,8 odstotka), da ne bi volilo nobene stranke, pa je odgovorilo 0,9 odstotka vprašanih (januarja 0,3 odstotka).
Izračun sedežev kaže, da bi SDS dobila 28 sedežev, Demokrati Anžeta Logarja ter skupna lista NSi, SLS in Fokus vsak po osem sedežev, stranka Resni.ca pa štiri sedeže. Na levi bi 25 sedežev dobila stranka Gibanje Svoboda, osem sedežev skupna lista Levice in Vesne, sedem sedežev pa SD.
Boljša je tudi ocena vlade. Da je delo vlade uspešno, meni 41,9 odstotka vprašanih (januarja 38,3 odstotka). Kot neuspešno je delo vlade ocenilo 52,3 odstotka (januarja 57,3 odstotka), neopredeljenih pa je bilo 5,9 odstotka (januarja 4,4 odstotka vprašanih). Kot sklepajo pri Dnevniku, so se javnosti všečni ukrepi, ki jih vlada sprejema zadnjega pol leta, začeli odslikavati v javnem mnenju.
Petina na volišče s stisnjenimi zobmi
Anketirance, ki so povedali, za koga bi glasovali, je Ninamedia tudi vprašala, zakaj bi tako glasovali. Večina, to je 49 odstotkov, je kot poglavitni razlog navedla programske razloge. Na drugem mestu z 20-odstotnim deležem je argument, da se jim izbrana stranka zdi najmanj slaba izbira. "Sklepali bi torej lahko, da je med volivci kar veliko takih, ki bi oziroma bodo glasovali s stisnjenimi zobmi," so navedli pri Dnevniku.
Na čelu lestvice najbolj priljubljenih politikov ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledijo ji predsednik SD in minister za gospodarstvo Matjaž Han, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, zunanja ministrica Tanja Fajon in predsednik vlade Robert Golob.
Med prvimi desetimi so še predsednik Demokratov Anže Logar, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, sokoordinator Levice in minister za delo Luka Mesec, sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko in evropski poslanec Matjaž Nemec. Predsednik NSi Jernej Vrtovec je na 11. mestu, predsednik SDS Janez Janša pa na 13. mestu.
Ninamedia je javnomnenjsko anketo izvedla med 9. in 11. februarjem kot kombinacijo telefonskega in spletnega anketiranja. Realizirani so 700 anket.
