Ah, ta sivina! Kdaj se bo končala, tako depresivno vzdušje v teh dneh povzroča tole vreme!? In še bi lahko naštevali. Strinjam se, ljudje smo narejeni za dnevno svetlobo, za sonce. Nismo nočna bitja kot nekatera druga, čeprav se pogosto skušamo pretvarjati, da smo. In to nam uspeva s pomočjo luči in drugih naprav, ki nas delajo budne. Ali pa, kadar nas daje nespečnost, ampak tu bi se morali najbrž vprašati, kje so vzroki zanjo. Ta siva puščoba, ki je na drugi strani okna, pa nas vsaj nekoliko uspava, poleni, morda res deluje depresivno. Lahko pa vse skupaj pogledamo tudi z drugega zornega kota. Kratki dnevi nas nagovarjajo k počitku. In če sodeluje tudi vreme, kot je to zdaj, potem nas najbrž res ne vleče ravno ven, ampak se je prijetneje držati doma in se ukvarjati sam s sabo in s svojimi, malo streči svojim željam in muham, skratka, se malo umiriti. In potem niti ne opazimo več, da je zunaj sivo in mrakobno.
Koliko odtenkov sivine sploh poznamo pri vremenu? Mislim dobesedno, da ne bo pomote. Zakaj je sploh "vreme sivo"? Saj vemo, svetloba in igra svetlobe delata barve. Sončna svetloba je za naše oči bela, je mešanica več valovnih dolžin v območju vidnega spektra. Spet zakaj "vidna svetloba"? Ker jo naše oči zaznavajo, vidijo in ker smo jo pač poimenovali glede na naša čutila, ko je človeštvo ustvarjalo svoj jezik. Zakaj je trava zelena? Zaradi klorofila, ki je zelene barve, in ko se svetloba odbije od, recimo, trave v naše oči, pride do nas zelena svetloba. Predmeti, rastline in podobno so za naše oči različnih barv, ker od njih do nas pride svetloba tistih barv, svetloba tistih valovnih dolžin.
Kaj pa pri vremenu? Recimo, zakaj je megla belkaste ali sivkaste barve? Sončna svetloba se siplje na drobnih kapljicah megle in ta mešanica valovnih dolžin pride do naših oči in naše oči vidijo meglo belo, belkasto. Če pa je megla gosta, prestreže več sončne svetlobe, in zato imamo občutek mrakobnosti, zato je megla bolj siva, nekoliko temnejša pač.
Podobno je pri oblakih. Temnejši so tisti oblaki, ki prepuščajo manj sončne svetlobe. Poletni kopasti oblaki so beli, svetli, ker jih vidimo s strani, od njih se svetloba odbije naravnost v naše oči, vmes ni ovir, ki bi količino te svetlobe zmanjšale. Spodnji del takih oblakov pa je temnejši, saj naredijo senco, prestrežejo precej sončne svetlobe. In v teh dneh je nad nami megla ali pa nizka oblačnost, ki je gosta, zato deluje sivo, nekoliko mračno. Če pa je oblačni sloj še debelejši, je seveda svetlobe, ki pride do tal, še manj in je sivina še bolj poudarjena. Beli oblaki so tanki, zadržijo le malo sončne svetlobe in zato nimajo sence na spodnji strani, so prosojni. Sploh, če jih sestavljajo ledeni kristalčki. Sivina je torej le pomanjkanje svetlobe, ki pride do nas.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
