V Stuttgartu sodijo trem moškim, ki jih nemško zvezno tožilstvo obtožuje priprave sabotaž po nalogu ruske obveščevalne službe. Obtoženi Danil B., Vladislav T. in Jevhen B. so domnevno delovali kot ruski "agenti za enkratno uporabo" in iskali transportne poti za pošiljanje paketnih bomb.
Moški so izkoriščali logistične procese ukrajinske dostavne službe Nova Post. Preiskovalci trdijo, da so obtoženi iz Kölna v Ukrajino poslali dva paketa z avtodeli in GPS-sledilniki. Na ta način so preizkušali poti in načrtovali kasnejše pošiljanje paketov z vnetljivimi snovmi. Te bi eksplodirale ali se vnele v Nemčiji oziroma med transportom na ukrajinskem ozemlju, ki ga Rusija ne okupira. Cilj napadov je bil povzročiti čim večjo škodo, poroča nemški Deutsche Welle.
Jevhen B. kot domnevni vodja operacije
Policija je Daniila B. in Vladislava T. aretirala spomladi leta 2025. Vladislav T. zanika obtožbe in trdi, da je znancu le naredil uslugo, ko je pakete odnesel na pošto. Njegov odvetnik zavrača obtožbe in poudarja, da obtožnica temelji zgolj na enem pogovoru, v katerem sta se moška pogovarjala izključno o pošiljanju paketov. Odvetniki preostalih dveh obtožencev zadeve ne komentirajo.
Preiskovalci menijo, da je bil Jevhen B. glava operacije. Po začetku vojne je pobegnil iz ukrajinskega mesta Mariupolj v Nemčijo in nato v Švico. Švicarske oblasti so ga aretirale in decembra 2025 izročile Nemčiji. V Švici ga je domnevno prek aplikacije Telegram rekrutiral stari znanec iz Mariupolja, ki je deloval v imenu ruske tajne službe. Prek Telegrama je ruski posrednik dajal navodila tudi 22-letnemu Daniilu B., ki je GPS-sledilnike preizkušal med vožnjo s kolesom po mestu Konstanz.
Ruske službe izkoriščajo ranljive begunce
Nemški preiskovalci ugotavljajo, da ruske tajne službe pogosto uporabljajo taktiko "agentov za enkratno uporabo". Ciljali naj bi na osebe, ki živijo v nestabilnih življenjskih okoliščinah ali s finančnimi težavami znotraj skupnosti ruskih in ukrajinskih beguncev. Poleg tega jim za nagrado ponujajo nizke denarne zneske, na primer 300 evrov.
Strokovnjak za terorizem Hans-Jakob Schindler pojasnjuje, da obveščevalne službe takšne agente po koncu operacije ali ob aretaciji dobesedno zavržejo kot potrošno blago. Pogosto obtoženci zaradi zapletenih verig posrednikov sploh ne vedo, da delajo za rusko tajno službo. Podobne sabotaže preiskovalci opažajo tudi v drugih evropskih državah. Romunska tajna služba je tako preprečila poskus sabotaže proti poslovalnici ukrajinske dostavne službe v Bukarešti, kjer sta ukrajinska državljana v zgradbi podstavila vnetljive naprave.
