Napadi Združenih držav Amerike in Izraela na Iran bodo po opozorilih strokovnjakov sprožili znaten skok cen nafte, ko se bo v nedeljo zvečer po ameriškem času začelo trgovanje s terminskimi pogodbami. Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) in njene zaveznice so v odzivu na zaostrovanje razmer sporočile, da bodo dnevno proizvodnjo povečale za 206.000 sodov. S tem ukrepom želijo ublažiti pritisk na trge, vendar energetski analitiki dvomijo, da bo to zadostovalo za ohranitev stabilnih cen.
Cene nafte so rasle že v dneh pred napadom. V petek je cena za sod severnomorske nafte brent, ki velja za globalno referenco, narasla za 2,9 odstotka in dosegla 72,87 dolarjev. Končni obseg rasti cen bo v veliki meri odvisen od trajanja vojaške kampanje in njenega vpliva na ključne logistične poti. Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal, da se bo "težko in natančno bombardiranje" nadaljevalo ves teden oziroma dokler ne dosežejo zastavljenih ciljev, kar dodatno podžiga negotovost na borzah.
Strah pred zaprtjem Hormuške ožine
Iran igra ključno vlogo na svetovnem naftnem trgu, ne le kot velik proizvajalec, temveč predvsem zaradi svojega geografskega položaja. Država ima tretje največje dokazane zaloge nafte na svetu, poroča ameriški CNN, še pomembnejši pa je njen nadzor nad severnim delom Hormuške ožine. Skozi ta ozek prehod ob južni iranski obali vsak dan potuje približno 20 milijonov sodov nafte, kar predstavlja kar petino celotne svetovne dnevne proizvodnje.
Ameriška uprava za energetske informacije (EIA) ta kanal označuje za kritično točko svetovne oskrbe z energijo. Iran je v preteklih konfliktih z Zahodom že večkrat grozil z zaprtjem te vitalne plovne poti. Analitiki pri banki Goldman Sachs so v preteklosti ocenili, da bi lahko cene nafte v primeru dolgotrajnejše motnje prometa skozi ožino presegle 100 dolarjev za sod.
Vpliv na potrošnike in globalno gospodarstvo
Morebitno zaprtje ali oviranje prometa skozi Hormuško ožino bi najbolj prizadelo azijska gospodarstva, zlasti Kitajsko in Indijo, ki sta močno odvisni od bližnjevzhodne nafte. Vendar bi posledice čutil ves svet. "Ker je nafta globalno blago, motnja kjer koli vpliva na cene povsod," pojasnjuje Clayton Seigle iz Centra za strateške in mednarodne študije. Ocenjuje, da bi izguba iranskih sodov cene nafte dvignila za vsaj 10 do 12 dolarjev, saj bi se Kitajska in druge države usmerile v iskanje nadomestnih virov, kar bi dvignilo cene za vse kupce.
Bob McNally, predsednik skupine Rapidan Energy Group, pričakuje, da bodo cene surove nafte ob odprtju borz močno narasle, prav tako pa naj bi se povečale marže pri rafiniranih produktih. To bi neposredno vplivalo na bencinske črpalke in splošno inflacijo. V ZDA so cene bencina pred konfliktom padle pod 3 dolarje na galono, kar je administracija štela za uspeh, zdaj pa vojaški spopad ogroža ta trend in prinaša nova tveganja za svetovno gospodarstvo.
