Premalokrat se vprašamo, kakšen stil vrta želimo, in potem začnemo sestavljati zgodbo, ki ima rep in glavo. Navadno je ravno obratno, najprej pomislimo na nam všečne rastline, se zapodimo v vrtne centre in kar na pamet nakupujemo po trenutnem navdihu. Z zelo redkimi izjemami, ki imajo že prirojen občutek za oblikovanje ali pa so se tega prej naučile, seveda sledijo nezavidljivi rezultati v obliki mešanice raznoterih rastlin, ki "karakterno" ne sodijo skupaj, ali bolje povedano, ne odražajo nobenega koncepta, ne tvorijo nobenega stila vrta.
Tokrat se bomo posvetili okrasnim zelnatim trajnicam, saj te zaradi velikega števila vrst in sort ter precejšnje raznolikosti tako po barvi, obliki, zahtevnosti gojenja kot po času cvetenja zaradi splošnega pomanjkanja znanja profesionalcev in večine ljubiteljev vrtnarjenja ostanejo nekje na robu ter se pojavljajo zgolj v zelo ozkem naboru in manjši meri, kot si zaslužijo.
Podeželski vrt
Zagotovo spada med tiste stile, ki počasi postajajo vse bolj zaželeni in konec koncev tudi najlepše dihajo z našo krajino. Manjša naselja, še bolj pa vasi, so s takim vrtom lepo povezana z okoliškimi sadovnjaki, njivami, travniki, primeren nabor trajnic pa zagotavlja tudi pogosto želeno rezano cvetje.
Angleški vrt
Kadar je govor o angleškem vrtu, ki je prav tako zelo priljubljen stil, imamo v mislih predvsem bogato cvetoče gredice. Te pa niso samo barvite in dehteče, temveč so pogosto še ovite v tančico romantike. Angleži so sicer v svoji bogati zgodovini vrtnarjenja ustvarili skoraj vse možne barvne kombinacije, a najbolj so se med ljudi razširile kombinacije v belih, rožnatih in modrih odtenkih, vse do vijoličnih.
Angleški vrt delno sovpada z našim podeželskim stilom
Sredozemski vrt
Najbolj logična izbira za ustvarjanje v sredozemskem slogu je v našem primeru seveda Obala, a si mnogi v notranjosti države na vsaj delu svojega vrta želijo malce morskega in sončnega vtisa. Za trajnice, ki izvirajo iz Sredozemlja in s klimatsko podobnih območij po svetu, je značilno, da dobro prenašajo sončno pripeko in sušo. Ker so se mnoge na take ekstremne razmere prilagodile na primer s poraščenostjo z dlačicami in pokritostjo z voščeno prevleko, učinkujejo sivo. Ta barva je nekakšen zaščitni znak sredozemskega rastja in naj zato v zasaditvah zaseda vsaj tretjino. Tipične take predstavnice so sivka, nemški rožmarin, volnati čišljak, barvilne pasje kamilice in sinjezelene bilnice.
Drugi sklop so trajnice z mesnatimi listi in stebli: homulice, hermelike in netreski. Tretji pa z bolj ali manj usnjatimi zelenimi listi: rožmarini, zeleni nemški rožmarini, juke … Seveda imamo proste roke pri izboru trajnic in lahko v tak vrt umestimo tudi rastline, ki prihajajo iz drugačnih krajev, a se estetsko lepo ujamejo z že naštetimi. Tipičen tak primer sta karvinskijeva suholetnica in perovskija.
Moderni urbani vrt
Opažam, da se moderni vrtovi pri nas pojavljajo skoraj izključno v minimalističnem smislu, tako najdemo na njih kakšno drevo, morda grmovnico in veliko trate, kakšen šop večje okrasne trave pa je že višek. Tudi če se želimo držati takih pristopov, svetujem zasajanje manjšega števila različnih trajnic, lahko zgolj v smislu različnih teksturnih zelenih ploskev. Lep učinek dajo zaplate liriop, vimčka, kopitnika, navadnega zimzelena, materinih dušic, mandljevolistnih mlečkov (varieteta robbiae). Predvsem pa pozabljamo, da sodobna arhitektura kar kliče po kontrastu v obliki rastlinske mehkobe. V tujini videvamo odlične projekte, kjer trdoto in statičnost materialov dobesedno presekajo na primer betonski ali kovinski kubusi, zasajeni z bujno mešanico okrasnih trav in cvetja. Sicer pa se nikar ne bojmo tudi gredic trajnic, kjer se lahko na primer z zgolj tremi različnimi, a dobro izbranimi, otopli tudi najbolj hladna duša vrta.
Alpski vrt
Naše navdušenje nad slovenskimi gorami se pogosto pokaže tudi z alpskimi vrtovi, no, predvsem s skalnjaki. Tisti, ki imajo vrt v neposredni bližini gora in imajo parcelo po možnosti še posuto s skalami, bi si lahko celotno površino uredili v alpskem stilu. Da ne bo nesporazuma, ne govorim samo o skalah, saj v nabor alpskih motivov štejem tudi alpske pašnike, gorske gozdove, grmišča itd. Logična izbira trajnic so torej tiste vrste, ki jih srečujemo v gorskem svetu, doma ali v tujini, a pri celostnih ureditvah v tem stilu bi kljub temu morala biti osnova domača flora ali vsaj njej podobna.
