Donava na svojem 1433. kilometru vstopa v Srbijo. Teče skozi Novi Sad proti Beogradu. Mi smo pot ob Donavi začeli v Zemunu, mestu, ki je in ni del Beograda, čeprav je od leta 1934 uradno del današnjega glavnega mesta Srbije. Pravi Zemunčan vam nikoli ne bo rekel, da je Beograjčan, nam pojasni naša spremljevalka, turistična vodička Snežana Kusovac. Zemun je bil včasih namreč najjužnejše mesto na meji avstro-ogrskega cesarstva, kjer so se prepletale različne kulture in vere. Sicer pa tukaj še danes življenje teče veliko mirneje kot v centru Beograda. Simbol mesta je stolp Gardoš, ki so ga leta 1896 na griču postavili Madžari, in od tod je tudi najlepši pogled na Panonsko nižino, Beograd in Donavo. Tudi na mestno plažo Lido, ki leži na zaščitenem otoku in na katero lahko v poletnih mesecih pridete čez 345 metrov dolg pontonski most, ki ga vsako leto ob začetku kopalne sezone postavi vojska.
Kjer nimaš več občutka, da je Donava reka
Bolj znan razgled na Donavo ob sotočju s Savo je iz beograjske trdnjave Kalemegdan. Turki so jo zaradi lepega razgleda poimenovali fičir-bajir, kar v prevodu pomeni hrib za razmišljanje. A Donava teče naprej in preden nas pripelje do Srebrnega jezera, se velja ustaviti v vasi Ram in si ogledati ramsko trdnjavo, o kateri je še danes veliko neznanega in različnih zgodb. Med arheološkimi raziskavami trdnjave, ki so jo pred kratkim obnovili, so bili v njeni bližini najdeni celo ostanki keltske utrdbe. Na podlagi tega in opisa brežine Donave v starodavnih besedilih, ki ustreza zemljepisu Rame, nekateri učenjaki menijo, da bi to lahko bila lokacija, kjer je Aleksander Veliki v 4. stoletju pred našim štetjem naletel na Kelte. Drugi domnevajo, da je bilo to območje eno od bojišč med Grki in Tribali med Aleksandrovim pohodom na Balkan.
Sicer pa je Ram, kjer je Donava široka kar pet kilometrov in sploh nimaš več občutka, da je reka, prvič omenjen v času vladavine rimskega cesarja Trajana. Najzgodnejši zapis o trdnjavi Ram sega v leto 1128, ko je bizantinska vojska na tem območju premagala Madžare. Da bi zaščitil desni breg Donave, je osmanski sultan Bajazid II. leta 1483 preuredil obstoječo trdnjavo za boj s strelnim orožjem. Trdnjava Ram je danes ena najstarejših topniških utrdb v Srbiji, kjer je nekaj časa kot carinik delal tudi znani srbski jezikoslovec Vuk Stefanović Karadžić. Skozi zgodovino trdnjave Ram vas na izviren način popeljejo domačini, preoblečeni v sultana, španskega oficirja in Vuka Karadžića, vsak vam na zelo zanimiv način predstavi svoj čas in bivanje v trdnjavi Ram.
Vodno predmestje največje evropske soteske
Okoli dve uri vožnje iz Beograda je do Srebrnega jezera, ki mu pravijo tudi vodno predmestje največje evropske soteske Đerdap. Tukaj vstopate v največji srbski nacionalni park, kjer je Donava sprva kot morje, široka več kot šest kilometrov, najširša vse od svojega izvira v Nemčiji do izliva v Črno morje. Nato pa se naenkrat zoži na vsega par sto metrov in si zareže pot skozi Karpate.
Srebrno jezero postaja ena najbolj privlačnih turističnih destinacij v Srbiji. Tukaj so številni hoteli, apartmaji, kampi in plaža na Donavi, odbojkarska igrišča na mivki, mini golf in teniška igrišča. In seveda boste tukaj našli še veliko drugih možnosti za aktivno preživljanje počitnic. Sposodite si lahko kajak ali pedalin, na nabrežju Donave pa je urejena tudi kolesarska in jogging pot. Poseben čar so sončni zahodi, ki dajejo srebrni lesk jezeru, od tod tudi ime, in številna polja sončnic v okolici.
Vhod v sto kilometrov dolgo sotesko Đerdap se začne pri trdnjavi Golubac, ki so jo obnovili pred petimi leti. Na eni strani je Srbija, na drugi Romunija. Dve deželi, ki ju reka povezuje, a tudi ločuje. Edini "most" v soteski Đerdap je še vedno prehod čez hidroelektrarno Đerdap, ki sta jo Romunija in Jugoslavija zgradili s skupnimi močmi in obratuje že od leta 1972.
Legende o srednjeveški trdnjavi Golubac
A ustavimo se pri srednjeveški trdnjavi Golubac, kjer so Železna vrata v sotesko Đerdap. Pogled na obnovljeno srednjeveško trdnjavo je pravljičen in edinstven, tako ne preseneča, da so bili tukaj na ogledu tudi producenti filma Igra prestolov. Obstaja več legend o tem, zakaj se trdnjava imenuje Golubac. Ena pravi, da je ime dobila po srbski lepotici Golubani, v katero se je zaljubil turški paša, ona pa je ljubila mladega Srba in je zavrnila vse paševe predloge in draga darila. Za kazen jo je privezal na skalo, ki štrli iz vode nedaleč od trdnjave. Takrat so imeli namreč turški paše pravico, da so spali z vsako žensko v svojem pašaluku, preden se je poročila. Golubana je na skali umrla, ne da bi obžalovala svojo odločitev. Po drugi legendi naj bi trdnjava dobila ime po golobih, ki so edini delali družbo tod zaprti bizantinski princezi Jeleni. Kakorkoli, Golubac je bil v vsej svoji zgodovini čuvar đerdapske soteske in neosvojljiv. Napadli naj bi ga vsaj 120-krat, ampak nikoli osvojili, oblast se je tukaj na koncu vedno zamenjala po diplomatski poti. Kdor je nadziral Đerdap, je nadziral plovbo in trgovanje po Donavi, Donava pa je bila vedno tudi pomembna meja med svetovnimi velesilami. V srbske roke je trdnjava prešla po drugi srbski vstaji proti Turkom leta 1815.
Prenova trdnjave Golubac je trajala pet let in je poleg arheoloških raziskav in ogromne rekonstrukcije zgradb obsegala tudi ureditev okolice. Zgradili so obvoznico, saj je do prenove edina cesta vodila skozi ruševine trdnjave. Cesto so morali speljati skozi manjši predor. Uredili so tudi infrastrukturo, k čemur sodi tudi manjše pristanišče. Vse skupaj je stalo 9,85 milijona evrov, večino sredstev pa sta prispevali EU (razvojni sklad za Srbijo) in Avstrija. Ostanki, odkriti med obnovo leta 2010, kažejo na rimsko in bizantinsko naselbino, ki je bila tam pred trdnjavo. Dokaz so našli v značilni kombinaciji opeke in kamna, zlasti v stavbi, ki so jo Osmani kasneje uporabljali kot hamam. Odkriti so bili tudi ostanki vodovodnega sistema.V istoimenski vasici Golubac danes živi 1655 prebivalcev. Zaradi številnih bližnjih arheoloških najdišč in narodnega parka Đerdap je vas postala priljubljena turistična, ribiška in jadralska destinacija. Tujci jo obiskujejo predvsem zaradi naravnih lepot, domačini zaradi ribolova. V teh krajih vam bodo namreč pripravili odlične ribe iz Donave. Teh je menda v Donavi kar 50 vrst, prevladujejo somi in ostriži, pred izgradnjo hidroelektrarne pa so tod domovali tudi trske in jesetri, ki so jih lovili predvsem zaradi kaviarja. Sicer pa je zaščitni znak nacionalnega parka Đerdap ris.
Sotesko Đerdap lahko obiščete z avtom, z džipi pa vas odpeljejo tudi na razgledne točke. Ena najlepših je zagotovo razgledna točka Ploče. Posebno doživetje pa je zagotovo plovba po soteski Đerdap. Tudi do točke, kjer vam bodo povedali, da ste na najglobljem delu Donave. Ladijske naprave pokažejo 96 metrov globine, čeprav pravijo, da je Donava tam najverjetneje še globlja. V soteski Đerdap pa so našli tudi arheološke ostanke prvih civilizacij.
Naselbina, stara deset tisoč let
Okrog 36 kilometrov od Golubca je Lepenski Vir. Domnevajo, da je bil naseljen okoli leta 8000 pred našim štetjem. Prva arheološka izkopavanja so bila izvedena leta 1965, najpomembnejša pa leta 1967, ko so našli mezolitske skulpture. Izkopavanja so končali leta 1971, ko je bilo najdišče preneseno 29,7 metra višje, da bi se izognili potapljanju lokacije zaradi narasle Donave ob izgradnji hidroelektrarne Đerdap. Ogled arheološkega najdišča Lepenski Vir je zagotovo posebno doživetje. Najdbe si lahko obiskovalec ogleda v velikem muzejskem kompleksu, ki so ga za zaščito arheoloških artefaktov na novo zgradili leta 2011. Dejansko gre za moderno in veliko stekleno kupolo, ki je nadomestila 40 let staro leseno zaščitno konstrukcijo, obrnjena pa je proti reki Donavi in gori Treskavac. Muzejski kompleks je izjemno lepo urejen. Poleg prikaza prazgodovinske vasi in muzejske razstave je tukaj kinodvorana, kjer si najprej ogledate dokumentarni film o poteku arheoloških izkopavanj, kar je posebna zanimivost. Lepenski Vir dejansko prevzame tudi obiskovalce, ki se redko srečujejo z arheologijo.
