Ruski predsednik Vladimir Putin je po poročanju britanske medijske hiše BBC za medije dejal, da lahko vlada zaseže sredstva tujih podjetij v Rusiji. Rusija lahko v tistih podjetjih, ki zapirajo svoje obrate, postavi zunanje vodstvo, nato pa te družbe preda tistim, ki želijo delati, je dejal Putin in dodal: "Bomo našli način, da to storimo."
Sankcije Zahoda zaradi invazije na Ukrajino je označil za "neprijateljske korake". Sam ne dvomi, da bodo težave rešene.
Nato pa je uperil prst v Zahod in dejal, da voditelji svoje državljane pozivajo, naj "zatisnejo pasove in oblečejo topla oblačila". "Vse skupaj je videti zelo čudno," je ocenil. Hkrati pa zatrdil, da Rusija izpolnjuje svoje obveze glede energetike in da je ni mogoče pripisovati krivde za rast cen. "To je rezultat njihovih slabih kalkulacij - ne kriviti nas," pravi ruski voditelj.
Rusija v prepoved izvoza določenih izdelkov in opreme
Rusija je do konca leta napovedala prepoved izvoza več kot 200 izdelkov in opreme. Gre za odgovor na sankcije, proti Moskvi uvedene zaradi vojne v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na seznamu izdelkov, ki jih bo prepovedano izvažati, so tehnološka, komunikacijska in medicinska oprema, vozila, kmetijski stroji in električna oprema. Odredbo o prepovedi je podpisal ruski premier Mihail Mišustin. S prepovedjo izvoza želi Rusija stabilizirati domači trg.
Ukrep bo veljal za izvoz v vse države, pri čemer so določene izjeme lahko dovoljene za članice Evrazijske ekonomske unije in gruzijskih regij Južna Osetija in Abhazija.
Vlada je prepovedala tudi izvoz določenih vrst lesa v države, ki zagrešijo "sovražna dejanja" proti Rusiji. Na tem seznamu je 48 držav, tudi članice EU in ZDA.
Formula 1 prekinja TV prenose v Rusiji
Vodstvo formule 1 je sporočilo, da zaradi ruske vojaške agresije na Ukrajino Rusija ne bo deležna televizijskih prenosov kraljevega avtomobilističnega športa.
Dirkači in tekmovanje so v svojih odzivih že široko podprli Ukrajino, vodstvo tekmovanja pa je sprejelo tudi številne ukrepe proti ruskim športnikom in športnim delavcem, zdaj se je odločilo tudi za prepoved prenosa tekmovanj.
Že pred tem je formula 1 odvzela Sočiju dirko svetovnega prvenstva, ekipa Haas pa je prekinila pogodbo z ruskim sponzorjem Uralkalijem in s svojim ruskim dirkačem Nikito Mazepinom.
Janša za čimprejšnjo izključitev ruskih energentov iz EU
Premier Janez Janša se je ob prihodu na neformalni vrh EU v Versaillesu zavzel za čimprejšnjo izključitev ruskih energentov iz EU. Slovenija po njegovih besedah zagovarja zavezo, da se to stori čim prej, saj da je govoriti o tem, da se bo to zgodilo čez deset let, žalitev za tiste, ki umirajo v vojni.
Na vprašanje, kako se bo EU odzvala na rusko bombardiranje porodnišnice v Mariupolju ter ali je čas za prepoved uvoza ruskega plina in nafte, je premier odgovoril, da ne gre samo za bombardiranje bolnišnice, temveč za vrsto zločinov proti človeštvu v ruski agresiji na Ukrajino.
Poročilo: Ruska vojska naj bi kopičila sile okoli pomembnejših mest
Britansko obrambno ministrstvo je objavilo najnovejše poročilo o Ukrajini, v katerem je zapisano, da so v mestih, ki so pod nadzorom ruskih sil (Herson, Melitopolj in Berdinsk) na jugu Ukrajine izbruhnili protesti. Ruske sile naj bi v Hersonu prijele 400 protestnikov.
Hkrati pa britanski obveščevalci poročajo, da naj bi ruska vojska v okolici pomembnejših mest kopičila svoje sile. "Verjetno bo to zmanjšalo število razpoložljivih enot za nadaljevanje napredovanja in dodatno upočasnilo ruski napredek," so še zapisali.
Iz Kijeva in Sumija v dveh dneh evakuirali preko 80.000 ljudi
Ukrajinska vlada je danes sporočila, da je bilo v zadnjih dveh dneh iz okolice Kijeva in mesta Sumi na severovzhodu države evakuiranih več kot 80.000 ljudi. Ruske sile so se medtem približale prestolnici. "V dveh dneh smo iz severovzhodnega mesta Sumi in okoliških krajev evakuirali več kot 60.000 ljudi," je v videoposnetku, objavljenem na družbenem omrežju Telegram, povedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.
"Okoli 20.000 ljudi je bilo evakuiranih z območij severozahodno od glavnega mesta Kijev, še 3000 pa jih je bilo s težavo odpeljanih iz mesta Izjum na vzhodu Ukrajine," je dejala. Skupno število ljudi, ki so bili uspešno evakuirani danes in v sredo, je tako preseglo 80.000.
Zelenski o napadu na porodnišnico: To je vojni zločin
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo v odzivu na ruski zračni napad na bolnišnico v Mariupolju na jugovzhodu Ukrajine dejal, da je to vojni zločin. Obsodbe napada, v katerem so bile tudi smrtne žrtve, se vrstijo.
Podžupan ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupolj na jugu države Sergej Orlov je za britanski BBC danes potrdil, da so v sredinem napadu na tamkajšnjo porodnišnico umrli trije ljudje, med njimi otrok. V napadu naj bi bilo po navedbah ukrajinske strani poleg tega ranjenih najmanj 17 ljudi, vključno z nosečnicami.
"Prepričan sem, da so vedeli za porodnišnico in to je že tretja bolnišnica, ki so jo uničili v tem mestu," je še dejal Orlov. Pojasnil je, da so dan pred napadom na porodnišnico v mestu uničili bolnišnico s 300 posteljami, kjer so zdravili covidne bolnike, ter krvodajalski center.
V Kremlju so danes v odzivu sporočili, da bodo od ruske vojske pridobili podatke o podrobnostih napada na bolnišnico v Mariupolju, ki ga je Zelenski označil za vojni zločin.
"Zagotovo bomo našo vojsko povprašali o tem, saj nimamo podrobnih podatkov, kaj se je tam zgodilo. Vsekakor bo vojska posredovala podatke," je novinarjem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes ostro obsodil bombardiranje porodnišnice in zahteval, da Moskva omogoči dostop konvojev s humanitarno pomočjo v oblegano mesto. "Mariupolj je oblegan. Rusko obstreljevanje porodnišnice je grozljiv vojni zločin. Ruske sile morajo nemudoma prenehati z zračnimi napadi na stanovanjska območja in blokiranjem dostopa do konvojev s humanitarno pomočjo. Potreben je varen prehod, takoj," je Borrell zapisal na twitterju.
"Rusija v Ukrajini izvaja vojne zločine. Očitno je, da deluje v nasprotju z vsemi konvencijami," pa je ob prihodu na srečanje desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) v Versaillesu izjavil slovenski premier Janez Janša.
Po današnjih pogovorih z zunanjima ministroma Turčije in Ukrajine, Dmitrijem Kulebo in Mevlütom Cavusoglujem, v turški Antalyji se je na napad na porodnišnico odzval tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Kot je dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Tass, je Rusija že pred tremi dnevi na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov dejala, da paravojaški zloglasni ukrajinski bataljon Azov bolnišnico uporablja za svojo vojašnico. "Ukrajinski nacionalisti so pregnali vse nosečnice in osebje," je dodal Lavrov.
"Večkrat smo slišali patetično retoriko o nekaterih grozodejstvih, ki naj bi jih zagrešila ruska vojska. 7. marca, pred tremi dnevi, je naša delegacija na zasedanju VS ZN predstavila dokaze, da so omenjeno porodnišnico že pred časom zasedli bataljon Azov in drugi skrajneži. Pregnali so vse nosečnice, medicinske sestre in drugo osebje. Bila je baza skrajno radikalnega bataljona Azov. Ta dejstva so bila razkrita pred tremi dnevi. Na vas je, da ugotovite, kako se svetovni javnosti perejo možgani," je dejal Lavrov.
Iz obleganih ukrajinskih mest v sredo evakuirali najmanj 35.000 civilistov
Iz obleganih ukrajinskih mest so v sredo evakuirali najmanj 35.000 civilistov, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Hkrati je izrazil upanje, da se bo evakuacija civilistov iz ukrajinskih mest nadaljevala tudi danes. V več delih države se sicer nadaljujejo vojaški napadi.
Zelenski je v videonagovoru v sredo ponoči dejal, da so trije humanitarni koridorji omogočili prebivalcem, da zapustijo mesti Sumi in Energodar ter območje okoli ukrajinske prestolnice Kijev. Danes naj bi za evakuacijo odprli še tri koridorje in sicer v mestih Mariupolj, Volnovaha na jugovzhodu in Izjum na vzhodu Ukrajine.
Ukrajinske oblasti so poleg tega po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočile, da naj bi se danes nadaljevala tudi evakuacija z območja Sumija na severovzhodu države. Iz mest Trostjanec in Sumi ter naselja Krasnopilja naj bi prebivalce evakuirali v mesto Poltava v osrednji Ukrajini. Po napovedih naj bi se evakuacija začela danes ob 9. uri po lokalnem času.
Ukrajinska vojska je davi sporočila, da se ofenziva ruske vojske upočasnjuje, saj da naj bi ukrajinski strani uspelo, da jo uspešno zadržuje. Generalštab ukrajinske vojske je objavil, da so ruske enote na nekaterih operativnih območjih že izgubile svojo bojno moč, zato jim pošiljajo rezerve.
Ruske sile naj bi sicer še naprej obkoljevale Kijev in krepile svojo prisotnost okoli mesta Mikolajiv na jugu Ukrajine. Poročali so tudi o napadih na mesta Harkov in Izjum na vzhodu ter Sumi in Ohtirka na severovzhodu Ukrajine.
Ukrajinska vojska naj bi sicer po navedbah britanskega BBC v bližini Kijeva krenila v protinapad proti ruski vojski.
Ponoči naj bi bila tarča obstreljevanja po navedbah ukrajinske strani tudi vas Slobožanske na jugovzhodu Ukrajine. V vasi v bližini Harkova naj bi zaradi napada umrli štiri ljudje, od tega dva otroka.
Iz proruske republike Lugansk na vzhodu Ukrajine pa so po navedbah dpa sporočili, da naj bi ukrajinska vojska v zadnjih 24 urah šestkrat napadla cilje v Lugansku. V mestu Pervomajsk naj bi umrl najmanj en civilist. Zaradi napadov naj bi bili poškodovani plinska in električna napeljava, zaradi česar naj bi dve vasi na območju ostali brez električne energije.
Informacij sicer ni bilo mogoče neodvisno preveriti, še dodaja dpa.
Mariupolj je bil po navedbah ukrajinske strani tudi danes tarča ruskega obstreljevanja. Po poročanju Reutersa zaradi spopadov humanitarni konvoj še ni dosegel mesta in se je moral obrniti nazaj. Po navedbah Kijeva naj bi Rusija namerno blokirala evakuacijo civilistov iz mesta, ker ji ni uspelo zavzeti strateško pomembnega pristanišča, ki je del glavne prometne povezave med Rusijo in Krimom.
Iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so ob tem sporočili, da preverjajo navedbe o najmanj 18 različnih napadih na zdravstvene ustanove v Ukrajini od začetka ruskega napada pred 15 dnevi.
Rusija ne bo več sodelovala pri delu Sveta Evrope
Rusija ne bo več sodelovala pri delu Sveta Evrope, ker ocenjuje, da ta institucija postaja platforma za zahodni narcizem in subverzivno delovanje proti Moskvi, je danes sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Moskva tako meni, da države Nata in EU spodkopavajo organizacijo, ki je zasnovana za zaščito človekovih pravic, pravne države in demokracije.
"Moskva ne bo sodelovala pri spreminjanju Sveta Evrope v platformo za zahodni narcisizem Nata in EU. Uživajta drug v drugem, a brez Rusije," so poudarili z ministrstva.
"Odločitev Rusije, da preneha sodelovati v Svetu Evrope, pomeni izstop iz vseh njegovih mehanizmov", je novinarjem pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Če bi se besede Peskova uresničile, bi to pomenilo, da bo Moskva izstopila iz vseh institucij Sveta Evrope, vključno z Evropskim sodiščem za človekove pravice, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Države EU in Nata, ki so sovražno nastrojene proti Rusiji, "z zlorabo absolutne večine v Odboru ministrov Sveta Evrope še naprej uničujejo Svet Evrope ter skupni humanitarni in pravni prostor v Evropi", so še zapisali v izjavi ministrstva.
"Rusija ne namerava tolerirati teh subverzivnih dejanj, ki jih izvaja Zahod v skladu z vsiljevanjem reda, ki temelji na pravilih, ki v resnici predstavljajo kršenje mednarodnega prava s strani ZDA in njihovih satelitov," so še dodali v izjavi.
Na pogovorih Kulebe in Lavrova brez napredka. "Zdi se, da v Rusiji o tem odločajo drugi."
Današnji pogovori zunanjih ministrov Ukrajine Dmitra Kulebe in Rusije Sergeja Lavrova v Turčiji niso prinesli napredka glede prekinitve ognja v Ukrajini, je po srečanju povedal Kuleba. Oba ministra sta izrazila pripravljenost za nadaljevanje pogovorov med stranema.
"Govorili smo tudi o 24-urni prekinitvi ognja, a pri tem ni bilo napredka," je novinarjem po srečanju z Lavrovom povedal vodja ukrajinske diplomacije. "Zdi se, da v Rusiji o tem odločajo drugi," je dejal, pri čemer je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP očitno mislil na Kremelj.
Srečanje, ki ga je v Antalyi gostil turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu, je opisal kot zahtevno. Pojasnil je, da je želel doseči dogovor o humanitarnem koridorju iz Mariupolja, "vendar na žalost minister Lavrov ni bil v položaju, da bi se zavezal k temu". Bo pa ruski minister o tem govoril s pristojnimi oblastmi, je dejal Kuleba.
Scholz in Macron pozvala k nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino
Nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta danes v telefonskem pogovoru pozvala ruskega predsednika Vladimirja Putina k nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili francoski in nemški uradni viri.
Nemčija in Francija sta od Rusije zahtevali takojšnjo prekinitev ognja in vztrajali, da se morata Ukrajina in Rusija o rešitvi krize še naprej pogajati. "Macron in Scholz sta vztrajala, da mora biti vsakršna rešitev te krize dosežena s pogajanji," je sporočila nemška vlada.
Tudi v Elizejski palači so potrdili Macronov poziv k pogajanjem in dodali, da bodo voditelji EU o konfliktu v Ukrajini razpravljali tudi danes zvečer na vrhu v Versaillesu. "Vsi trije voditelji so se dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh ostali v stikih," še navaja sporočilo.
Pogovori so danes potekali tudi v Turčiji, kjer sta se sestala zunanja ministra Rusije in Ukrajine, kar je bil prvi stik na visoki ravni med Kijevom in Moskvo, odkar je Rusija pred dvema tednoma napadla Ukrajino.
Vodja ukrajinske diplomacije Dmitro Kuleba je dejal, da pri pogajanjih glede prekinitve ognja niso dosegli napredka, vendar pa sta tako Kuleba kot ruski zunanji minister Sergej Lavrov izrazila pripravljenost za nadaljevanje pogovorov.
Povedal je še, da se je pripravljen znova srečati z ruskim kolegom, če bo "potekala vsebinska razprava in bosta iskala rešitve".
Tudi Lavrov je izrazil pripravljenost na nadaljevanje pogovorov, a v okviru, ki sta ga strani vzpostavili v Belorusiji. "Današnje srečanje je potrdilo, da rusko-ukrajinski format v Belorusiji nima alternative," je povedal na novinarski konferenci po srečanju.
Poudaril je še, da ruski predsednik Vladimir Putin nima nič proti srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. A so za to potrebne priprave, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Znova je zatrdil, da Rusija ni napadla Ukrajine, ampak vodi "posebno vojaško operacijo" za zaščito rusko govorečega prebivalstva in lastne varnosti. Operacija po njegovih besedah teče v skladu z načrti.
Na vprašanje, ali bo Rusija napadla še kakšno drugo državo, je odgovoril, da ne.
Ob tem je bil kritičen do Zahoda, ker Ukrajini pošilja orožje. ZDA pa je očital tudi, da v Ukrajini vodi laboratorije za razvoj biološkega orožja. Moskva je od Washingtona zahtevala pojasnila glede eksperimentov v teh laboratorijih, je še dejal ruski zunanji minister. Kritike Zahoda, da za to ni nobenih dokazov, je zavrnil.
Ukrajina umika 250 vojakov in opremo iz mirovne misije ZN v Kongu
Ukrajina je v sredo uradno obvestila Združene narode, da umika svojih 250 vojakov skupaj z opremo, med katere sodi tudi nekaj helikopterjev, z mirovne misije v DR Kongo. Tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric je v odzivu dejal, da ima vsaka država pravico, da umakne svoje vojake z mirovnih operacij.
Hkrati je Dujarric priznal izjemno pomembno vlogo Ukrajine v misiji, še posebej pri transportu in helikopterjih. ZN bodo zaprosili druge članice ZN, da nadomestijo ukrajinske vojake in opremo. Misija ZN v DR Kongo (Monusco) ima 17.800 pripadnikov. Ukrajina ima še nekaj pripadnikov v drugih misij ZN, na primer v Južnem Sudanu (13), Maliju (12), Cipru (pet) in Kosovu (tri).
Ukrajina sedaj svoje vojake potrebuje za obrambo pred napadom ruske vojske. "Ruska nezakonita in neizzvana okrutna vojna proti Ukrajini kaže, kako so povezani mir, varnost in stabilno podnebje," pa je na zasedanju VS ZN o podnebnem financiranju za ohranjanje miru v sredo povedal posebni odposlanec ZDA proti podnebnim spremembam John Kerry.
Dodal je, da je Rusija napadla jedrski objekt v Ukrajini, kar je samo po sebi nevarno, večajo se skrbi zaradi nekdanje jedrske elektrarne Černobil, ki so jo ruske enote zasegle na začetku vojne, in največje jedrske elektrarne v Evropi Zaporožje, je med drugim dejal Kerry. Dejal je še, da sedaj številne države intenzivneje razmišljajo o hitrejšem prehodu s fosilnih na obnovljive vire energije oziroma, da ne bodo več odvisne od ruske energije.
Gostitelj pogovorov Cavusoglu je medtem priznal, da srečanje "ni bilo lahko". Vendar pa je poudaril, da je bil pogovor zelo spoštljiv brez povzdigovanja glasu. "Srečanje je pomemben začetek. Ne moremo pričakovati čudežev na enem srečanju," je povedal.
Izrazil je upanje, da bosta strani ohranili stike, da bi vzpostavili medsebojno zaupanje. Dodal je, da je Turčija še naprej pripravljena posredovati v pogovorih.
Znova se je zavzel za trajno prekinitev ognja in vzpostavitev humanitarnih koridorjev v Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije.
Britanska vlada uvedla sankcije proti Abramoviču in drugim ruskim oligarhom
Britanska vlada je danes zaradi ruske invazije na Ukrajino proti sedmim ruskim oligarhom uvedla sankcije. Med kaznovanimi so tudi lastnik angleškega nogometnega prvoligaša Chelseaja Roman Abramovič, Igor Sečin in Oleg Deripaska. Abramoviču je britanska vlada zasegla nogometni klub in tako ustavila prodajo.
"Današnje sankcije so zadnji korak britanske neomajne podpore Ukrajincem. Pri preganjanju tistih, ki omogočajo pobijanje civilistov, uničevanje bolnišnic in nezakonito okupacijo suverenih zaveznic, bomo neusmiljeni," je ob tem povedal britanski premier Boris Johnson.
Sankcije proti sedmim oligarhom vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v državo, na spletu poroča britanski BBC.
Abramoviču, čigar premoženje ocenjujejo na 9,4 milijarde britanskih funtov (11,1 milijarde evrov), so tako zasegli tudi nogometni klub Chelsea in ustavili njegovo prodajo.
Vlada ob tem zagotavlja, da bo klubu izdala posebno licenco, ki bo med drugim omogočala izplačilo plač zaposlenim in ogled nogometnih tekem tistim, ki so že kupili vstopnice. Klub novih vstopnic medtem ne more več prodajati.
"Vem, da to prinaša nekaj negotovosti, vendar pa bo vlada skupaj z angleško nogometno ligo premier league in klubi delala za to, da bi se nogomet igral naprej, kaznovani pa bodo tisti, ki morajo biti," je na Twitterju zapisala britanska ministrica za kulturo Nadine Dorries.
Med kaznovanimi so še industrialec Deripaska, izvršni direktor Rosnefta Sečin, direktor Gazproma Aleksej Miller, vodja upravnega odbora banke VTB Andrej Kostin, predsednik podjetja za naftovode Transneft Nikolaj Tokarev in direktor banke Rosija Dmitrij Lebedjev.
Skupna vrednost premoženja sedmerice po navedbah britanske vlade znaša 15 milijard britanskih funtov (17,9 milijarde evrov).
Belorusija bo poskrbela za obnovitev napajanja v Černobilu
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ministrstvu za energetiko naročil, naj pošlje svoje strokovnjake in zagotovi električno oskrbo jedrske elektrarne v Černobilu. "Imamo daljnovod za prenos električne energije iz sovjetskih časov, ki je bil ohranjen in ga je treba nemudoma obnoviti," je ob tem poudaril Lukašenko.
Lukašenko je s tem naznanil, da je Minsk že poslal beloruske strokovnjake v jedrsko elektrarno v Černobilu, da bi zagotovili oskrbo elektrarne z električno energijo, poroča ruska tiskovna agencija TASS.
V sredo je bila prekinjena oskrba z električno energijo v jedrski elektrarni v Černobilu, potem ko so ruske sile konec februarja prevzele nadzor nad elektrarno, poroča britanski BBC.
Ukrajinsko prestolnico Kijev zapustila že polovica prebivalcev
Od začetka ruske invazije je pobegnila že polovica prebivalcev Kijeva, saj se ruske sile mestu vse bolj približujejo, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes povedal župan Kijeva Vitalij Kličko. "Po naših podatkih je mesto zapustil vsak drugi prebivalec," je dejal za ukrajinsko televizijo.
"Trenutno je odšlo nekaj manj kot dva milijona ljudi. Kijev se je spremenil v trdnjavo. Vsaka ulica, vsaka stavba, vsaka kontrolna točka je utrjena," je še dodal Kličko. Po podatkih spletne strani citypopulation.de je imelo širše območje Kijeva lani 3,5 milijona prebivalcev.
Ekipa AFP je danes opazila, da so se ruske sile z oklepnimi vozili pripeljale do severovzhodnega roba mesta. Ukrajinski vojaki so opisali, da je za njimi noč težkih bitk za nadzor nad glavno cesto, ki vodi v ukrajinsko prestolnico.
Ruske sile torej počasi obkrožajo Kijev. Že prvi dan napada na Ukrajino, 24. februarja, so dosegle severozahodni rob mesta. Nekatera predmestja Kijeva so že več kot teden dni podvržena obstreljevanju in bombardiranju, zaradi česar so načrtovane nadaljnje množične evakuacije, poroča AFP.
Ceste proti severovzhodu, ki vodijo do manj naseljenih vasi, so bile v prvem tednu ruske ofenzive večinoma odprte. Ruske sile se sicer približujejo Kijevu, tako da so v mestu s tremi milijoni prebivalcev za morebitno evakuacijo in dostavo zalog trenutno odprte le ceste proti jugu, navaja AFP.
Ukrajina medtem načrtuje nadaljnjo evakuacijo civilistov iz mest na severu in vzhodu države ter tudi iz glavnega mesta Kijev. Prebivalce obleganih severozahodnih predmestij naj bi evakuirali v središče mesta, pri čemer ljudje lahko območje spopadov zapustijo z lastnimi avtomobili ali z zagotovljenimi avtobusi.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem dejal, da predlog Rusije o odprtju dnevnih evakuacijskih poti tudi danes ostaja v veljavi. Dodal je, da bodo morali čas in konkretne evakuacijske poti določiti pristojni na terenu, še navaja AFP.
Čeprav je Ukrajina v sredo opozorila, da obstaja nevarnost uhajanja sevanja iz elektrarne zaradi izpada električne energije, pa nadzorni organ ZN za jedrsko varnost sporoča, da izpad elektrike ne bo vplival na varnost elektrarne.
A1 Slovenija bo ukrajinskim beguncem doniral 1000 SIM-kartic
A1 Slovenija bo skupaj z Rdečim križem Slovenije ukrajinskim beguncem predal donacijo v obliki 1000 SIM-kartic. S tem želi podjetje pomagati nedolžnim ljudem, ki so si začasni dom našli v Sloveniji in jih je kriza najbolj prizadela, so sporočili iz podjetja.
V A1 so konec februarja že omogočili brezplačne klice iz mobilnega in fiksnega omrežja na vsa mobilna in fiksna omrežja v Ukrajino ter prenos podatkov v Ukrajini za naslednji mesec.
Svet ECB bo v luči dogajanja v Ukrajini storil "kar koli bo treba"
Svet Evropske centralne banke (ECB) je sporočil, da bo v luči ruskega napada na Ukrajino in njegovih posledic storil "kar koli bo treba" za izpolnitev mandata cenovne stabilnosti in za zagotovitev finančne stabilnosti. Svet je ob tem nekoliko prilagodil določene ukrepe in nakazal daljše obdobje rekordno nizkih obrestnih mer.
Kot so po drugi letošnji seji zapisali v osrednjem organu denarne politike evrskega območja, je ruska invazija v Ukrajino prelomnica za Evropo. Ob polni podpori ukrajinskemu ljudstvu bo ECB zagotavljala nemoteno likvidnost in izvajanje evropskih sankcij proti Rusiji.
"Svet bo storil, kar koli bo treba, za izpolnitev mandata cenovne stabilnosti in zagotovitev finančne stabilnosti," piše v izjavi po današnjem zasedanju.
Svet je ostal pri načrtu, da bo neto odkupov v okviru 1850 milijard evrov vrednega pandemičnega programa odkupovanja obveznic (PEPP) s koncem marca konec, pri čemer bodo centralne banke evrskega območja glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru PEPP, znova investirale vsaj do konca leta 2024.
Ob tem se bo postopno zmanjševanje portfelja vrednostnih papirjev v okviru tega programa pa se bo po navedbah sveta ECB izvajalo tako, da se bo preprečilo poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike, ohranjena pa bo tudi prožnost pri prilagajanju odkupov, tudi z možnostjo vnovične obnove neto odkupov.
Spremembe je medtem ob povečani negotovosti zaradi razmer na vzhodu Evrope svet ECB vnesel v načrt začasnega povečanja nakupov v okviru rednih programov odkupovanja obveznic (APP), ki trajajo že od začetka 2015.
Obseg mesečnih neto nakupov v okviru programov APP, ki je trenutno pri 20 milijardah evrov, bo tako aprila povečan na 40 milijard evrov, maja bo pri 30 milijardah, junija pa pri 20 milijardah. Dinamiko odkupov v tretjem četrtletju bo svet prilagodil razvoju razmer in podatkom v naslednjih tednih in mesecih.
Če bo kazalo, da se srednjeročni inflacijski obeti ne bodo umirjali po koncu neto nakupov v okviru APP, bodo z njimi zaključili v tretjem trimesečju. Če pa se bodo razmere spremenile, bodo v svetu proučili izvajanje programa tako v smislu obsega neto odkupov kot njegovega trajanja.
Pred tem je veljalo, da bo obseg mesečnih neto nakupov v drugem letošnjem četrtletju pri 40 milijardah evrov, in v tretjem pri 30 milijardah evrov, od oktobra 2022 naprej pa naj bi svet ECB neto nakupe ohranil na mesečni ravni 20 milijard evrov, in sicer tako dolgo, kot bo treba, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer.
Obrestne mere ostajajo na rekordno nizki ravni. Svet ECB je tako po pričakovanjih pustil ključno obrestno mero, ki je že skoraj šest let pri nič odstotkih, nespremenjeno. Obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita prav tako ostajata nespremenjeni pri 0,25 odstotka oz. minus 0,50 odstotka.
Če je bilo po februarski seji sveta ECB iz izjav predsednice Christine Lagarde razbrati, da bi ECB lahko obrestne mere začela dvigovati že letos, pa so spremenjene razmere prinesle spremembo dikcije.
Vsakršne spremembe obrestnih mer bodo tako po novem sledile precej po koncu neto nakupov v okviru programa APP in to postopno. Do zdaj je svet ECB napovedoval, da bo do dviga prišlo tik po koncu neto nakupov.
Svet ECB pričakuje, da bodo obrestne mere ostale na trenutnih ravneh, dokler inflacija ne bo dosegla srednjeročnega cilja dveh odstotkov precej pred koncem obdobja napovedi ECB in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja. Dodan je tudi pogoj, da bo moral biti dosežen tudi konsistenten napredek pri osnovni inflaciji, torej tisti brez cen energije in hrane.
Svet ECB je v luči dogajanja v Ukrajini in njegovih posledic za EU sprejel še ukrep podaljšanja likvidnostnih linij za centralne banke v članicah EU, ki nimajo evra. Ta bo po novem trajal do 15. januarja 2023. Zaradi ruskega napada na Ukrajino so se na primer pod pritiskom znašle valute Poljske, Madžarske in Češke in finančni trgi v teh državah.
