Timotej Milanov
"Mi prodajamo zrak," v šali pravi direktor družbe Messer Slovenija Valentin Ilievski in v nadaljevanju pojasni, da je zrak v glavnem sestavljen iz dušika, kisika in argona, plinov, ki jih skupina Messer s sedežem v Nemčiji prodaja že 126 let, prisotna pa je po vsem svetu. Poleg omenjenih v podjetju prodajajo tudi druge tehnične pline, področje njihovega delovanja pa je izjemno raznovrstno, saj te pline uporabljajo v različnih panogah, od kovinske industrije, njihovega največjega odjemalca, do zdravstva, gradbeništva in živilstva. "Če bi kdaj pristali v bolnici in potrebovali kisik, bo pri tem uporabljen kisik, ki ga je dobavil Messer. Ta kisik recimo dobavljamo tudi v ZDA za rakete SpaceX. Tudi mehurčke ogljikovega dioksida (CO2), ki jih popijete z radensko ali kokakolo, mi dobavljamo," Ilievski opisuje širok spekter delovanja družbe. Ilievski je prišel v Messer Slovenijo leta 2017, sicer je znotraj skupine tudi menedžer za območje jugovzhodne Evrope. "Lahko bi rekli, da smo bili takrat še samo veliki distributer, brez proizvodnje. Nato smo se odločili za transformacijo družbe Messer Slovenija, za velike investicije, da bi lahko postali najsodobnejše podjetje v skupini. To izvajamo že nekaj let, vsako leto investiramo v nove proizvodne kapacitete, modernizacijo in digitalizacijo, pa tudi v kadre," pravi Ilievski in še izpostavlja, da je Slovenija s strateškega vidika za skupino zelo pomembna. V zadnjih dveh letih se je rezultat teh večdesetmilijonskih investicij izrazil tudi v poslovanju družbe z okoli sto zaposlenimi. Lani so namreč ustvarili že 6,9 milijona evrov dobička, kar je bistvena rast glede na leto 2022 (3,6 milijona evrov dobička). "A ves ustvarjeni dobiček reinvestiramo v tehnološke posodobitve, saj brez investicij ni razvoja in prihodnosti," še poudarja Ilievski.
"Nimamo nobenih kreditov, vse investicije financiramo z lastnimi sredstvi"
Smele investicije pa bodo izvedli tudi v naslednjih letih. Tako je že v teku vzpostavljanje obrata za proizvodnjo CO2 v Celju, v katerega bodo vložili 10 milijonov evrov. Investicija bo predvidoma zaključena v prvi polovici naslednjega leta. Poleg tega postavljajo polnilnice za vodik v Ljubljani, v Črnučah pa bosta nastala "drive-in" in logistični center. "Nimamo nobenih kreditov, vse investicije financiramo z lastnimi sredstvi," ob tem dodaja Ilievski. V načrtih je tudi 40-milijonski projekt na področju zajema in shranjevanja ogljika, pa tudi projekt elektrolizerjev za vodik. V naslednjih petih letih bi lahko po besedah Ilievskega v Sloveniji investirali tudi do 100 milijonov evrov.
Prisotni so tam, kjer so največje stranke
V Messerjevem obratu v Škofji Loki, tako imenovani kisikarni, proizvajajo kisik, dušik in argon. "Zrak ohladimo, pri čemer ima vsak plin temperaturo, pri kateri preide v tekoče stanje. Recimo dušik odvzemamo pri minus 196 stopinjah Celzija, podobno tudi kisik in argon. Ti plini nato gredo v polnilnico, kjer z njimi napolnimo jeklenke in jih prodajamo. Za velike kupce jih dobavljamo v plinastem stanju po cevovodih ali v cisternah." Tako večja odjemalca v neposredni okolici, družbi Knauf Insulation in Goodyear Slovenija, oskrbujejo po cevovodu. Druge večje kupce, kot je recimo Steklarna Hrastnik, pa oskrbujejo s proizvodnjo na lokaciji sami.
"Za tako velike kupce, kot je recimo Knauf, bi bilo treba sicer dobavljati tudi do šest cistern dnevno, kar smo prej dobavljali iz naših obratov v Srbiji, BiH in na Madžarskem, potem pa smo se odločili, da postavimo proizvodnjo prav za ta namen," pojasnjuje Ilievski. V Škofji Loki danes tako poteka celotna proizvodnja za Slovenijo. Na lokaciji v Rušah, kjer je tudi sedež družbe, je nekoč prav tako bila kisikarna, ki je delovala do leta 1998, danes pa je tam poleg uprave še ostala proizvodnja suhega ledu, ki ga bodo tam proizvajali še nekaj let. Včasih je bilo zaradi Tovarne dušika Ruše veliko povpraševanje v neposredni okolici: "A kot vidite, je danes v okolici samo turizem, ni več industrije, ki se je vzpostavila okoli Ljubljane, Celja in drugih središč. Zato moramo biti fleksibilni in prisotni tam, kjer so največji kupci." Pline, ki jih ne proizvajajo v Sloveniji, dovažajo iz drugih obratov v skupini, helij tako recimo pripeljejo iz Avstrije in Srbije. Ogljikov dioksid vozijo iz Madžarske, a ga bodo zaradi že omenjenega novega obrata v Celju CO2 kmalu lahko izvažali, saj ga bodo tam proizvedli več, kot se ga porabi v Sloveniji.
Kadre iščejo samo v lokalnem okolju
Pri vseh omenjenih investicijah pa Ilievski največjo oviro poslovnemu okolju v Sloveniji vidi predvsem v birokraciji: "Recimo, ko želite nekaj graditi, potrebujete gradbeno dovoljenje. In če izvajate investicijo za 50 milijonov evrov, potrebujete potrebna dovoljenja v enem letu, ne v petih letih. To je zelo pomembno, ta čas bi bilo treba skrajšati. Tudi sicer so birokratski postopki v Sloveniji zelo dolgi."
Ker je proizvodnja večinoma avtomatizirana, ne zahteva veliko ljudi, tako da največji del od okoli sto zaposlenih pravzaprav dela v upravi v Rušah. Kadre pa, izpostavlja Ilievski, vedno iščejo v lokalnem okolju, in to predvsem tehniško izobražene kadre. V družbi veliko vlagajo v izobraževanje zaposlenih, ki jih skušajo motivirati na različne načine. Vsako leto Messer otrokom zaposlenim financira letovanje preko Zveze prijateljev mladine. Za delavce organizirajo piknike, izlete, druženja in timbildinge. Zaposlenim izplačujejo tudi božičnice in jih nagrajujejo glede na delovno uspešnost. "Smo zelo prilagodljivi glede dela tako za ženske kot moške delavce, če želi recimo nekdo ostati doma zaradi varstva otrok, mu brez težav omogočimo, da dela od doma. V tem pogledu smo zelo moderno podjetje."
