Arena v Zagrebu je bila v nedeljo zvečer pripravljena na le en scenarij. Hrvaški navijači, ki so zapolnili vseh dobrih 15 tisoč sedežev v dvorani, pa še kakšnega več, že dolgo niso bili tako prepričani v zmago svojih ljubljencev. Ne le, da bodo slovenske rokometaše dali v žep, kavboje so že pred začetkom dvoboja videli v borbi za kolajne v Oslu. Glede na prikazano v petek, ko so se naši mučili z Egiptom, Hrvati pa proti Islandcem dobesedno leteli po igrišču, je bil optimizem ljubiteljev rokometa z desnega brega Kolpe povsem razumljiv. A tudi Slovenci so bili pred tekmo glasni, vsi po vrsti so zagotavljali, da se bodo obračuna lotili z vso resnostjo. Vendarle je šlo za balkanski el clasico, ki kljub dejstvu, da Zormanovi izbranci niso imeli več možnosti za napredovanje v četrtfinale, pač nikoli ni prijateljski. Miha Zarabec je pred tekmo celo dejal, da bodo naredili vse, da Hrvatom uničijo vse, kar je možno.

Slovenci so držali obljube, se sneli z verige. Tako udarno niso začeli na nobeni od prejšnjih tekem na letošnjem prvenstvu. Delovala je obramba, deloval je napad, bili so hitri, imeli so ideje, izkoriščali igralce na vseh položajih. V sedmi minuti so naši rokometaši (ja, prav boste prebrali) vodili s pet proti nič in nič ni kazalo, da bi se ustavili. Ne le igralci, gol je z metom čez celo igrišče zabil celo vratar Klemen Ferlin. Hrvaški selektor Dagur Sigurdsson je ukrepal z minuto odmora, v vrata pa namesto Dominika Kuzmanovića, ki so ga Hrvati po zmagi nad Egiptom slavila kot boga, postavil Ivana Pešića.

A tudi ta manever Slovencev ni pretirano zmedel. Silovit tempo se je res nekoliko umiril, a prednost so naši ohranili. Kako lepo je bilo v tistih trenutkih gledati neko drugo Slovenijo, tako ki ima ideje, ki je hitra, pogumna in ki ne dela tehničnih napak. Ne le po sredini, naši so igro širili tudi na oba krilna položaja, Tilen Kodrin je v prvih desetih minutah trikrat stresel mrežo, sredi prvega polčasa je svoj prvi gol, odkar se je v sredo zvečer vrnil iz reprezentančne penzije, zabil tudi nekdanji kapetan Jure Dolenec, razpoložen je bil Aleks Vlah.

Hrvati se kljub zaostanku niso predajali, iz minute v minuto so bili bližje, minuto pred koncem pa je Arena eksplodirala. Domača ekipa je izenačila, imela celo napad za vodstvo ob polčasu, a ga ni izkoristila. Preden sta ekipi odšli na odmor, je na igrišču zavrelo, med igralci je padlo nekaj težkih besed, z žaljenjem slovenskih pa so slabo luč na sicer odlično navijanje vrgli tudi hrvaški navijači. Te je neuspešno skušal utišati celo uradni napovedovalec. Drugi del tekme se je začel precej bolj izenačeno, ko je zadela Slovenija, je zadela tudi Hrvaško in vse je kazalo, da bo do konca še peklensko. Eden od ključnih trenutkov se je nato zgodil v 39. minuti, ko so Hrvati prvič na tekmi povedli. Zadel je Marin Šipić, četrtič na tekmi.

Kljub temu, da so nasprotniki svojo igro glede na prvi polčas dvignili na precej višjo raven, se naši niso ustavljali, v napadu so bili še vedno raznovrstni, realizacija je bila tudi na oko lepa. Na trenutke, predvsem ko so prevladovali naši, se je v Areni slišalo tudi slovenske navijače, še posebej glasna je bila skupina iz Sevnice. Sredi drugega polčasa pa se je ustavilo. Nekaj odličnih hrvaških obramb in uspešnih napadov na drugi strani je našim južnim sosedom prineslo prvo vodstvo z dvema goloma razlike.

Do konca tekme Sloveniji izida ni uspelo obrniti v svojo korist, razmeroma tesen poraz, 29:26 svetil semafor, pa je pomenil, da v četrtfinale, uvrstitev tja so naši zapravili še v petek, iz skupine IV napredujeta Hrvaška in Egipt. Rajanje domačih se je lahko začelo ...