Bonbon
Drugi raziskovalci so ugotavljali, da soja lahko poveča tveganje za nastanek raka, slabo vpliva na ščitnico, slabi imunski sistem, negativno vpliva na delovanje možganov, izgubo kostne gostote in reproduktivne težave. Je torej soja, ki je skorajda sinonim za vegetarijanstvo, popolna hrana, zdravilo ali strup?
Sojo so prinesli iz Azije v Ameriko, saj so ugotovili, da pri Azijcih ni tipičnih zahodnjaških bolezni, in so to pripisovali tudi soji. Ker je njena pridelava nezahtevna, je kmalu postala velik posel. Angažirani znanstveniki so odkrivali, kaj vse je v soji dobrega, in so jo kmalu razglasili za čudež narave, za super hrano in učinkovito zdravilo. Želja po čim večjih zaslužkih je privedla do genskega spreminjanja soje in do še večje ponudbe, ne le v naravni obliki, ampak kot poglavitna sestavina industrijsko pripravljene brezmesne hrane. Še danes ne vemo, kako se bo naše telo odzvalo na mutirane gene soje, vemo pa, da je soja še vedno zelo pomembno hranilo. Mimogrede: adzuki fižol in mung fižol pogosto uvrščajo v sojo (zelena soja, rdeča soja), vendar to ni soja.
V obdobju poveličevanja vloge beljakovin je bilo odkritje, da soja vsebuje veliko beljakovin, zelo pomembno. Kitajci jo upravičeno imenujejo rastlinsko meso. Vegetarijanci so si oddahnili: končno so imeli popolno rastlinsko hrano, ki bi lahko nadomestila skoraj vso drugo hrano. Poslovneži so takoj prepoznali dobro priložnost in soja je nepovratno spremenila prehranjevanje zahodnjakov, sojin zrezek in sojino mleko pa sta postala sinonim za vegetarijansko prehranjevanje.
Ogroženi mesnopredelovalna in mlekarska industrija sta vrnili udarec. Opravljenih je bilo nešteto raziskav in zbranih nešteto dokazov o škodljivosti soje. Dogajanja okoli soje so tako lep primer ustvarjanja zmede in priložnost, da se naučimo kaj koristnega o soji in tudi o funkcioniranju sveta.
Azijske izkušnje s sojo
Na Japonskem in Kitajskem je osrednji del prehranjevanja škrobna hrana, točneje riž, ob velikem vnosu različne zelenjave, sadja in zelo skromnem (zanemarljivem) vnosu živalske hrane. Škrobna hrana vsebuje veliko ogljikovih hidratov, zmerne količine beljakovin, malo maščob, nič holesterola in veliko vlaknin, mineralov in vitaminov. V azijskih državah delež soje v skupnih kalorijah ne presega petih odstotkov, kar bi pomenilo nič več kot polovico skodelice soje ali pa pol kozarca sojinega mleka za odraslega na dan. V teh državah uporabljajo sojo, in to je zelo pomembno, v nepredelani obliki ali pa na preprost, naraven način predelani obliki. Kuhana soja v strokih (edamame) je najpreprostejši način uporabe. Pri izdelavi sojinega mleka nastane smetana (yuba), ki je ni zelo veliko v primerjavi s kravjim mlekom. Sojina skuta ali sir (tofu) in stranski proizvod (okara) na nobeni mizi nista vsak dan. Sojina moka je prav tako poredko uporabljena, tako kot sojino olje. Pogosto uporabljajo fermentirane oblike soje: natto, miso in sojine omake, vendar so to bolj začimbe. Tradicionalna uporaba soje pomeni uživati naravno, gensko nespremenjeno sojo in s preprostimi tehnikami pripravljeno sojo v majhnih količinah.
A kot da teh dejstev nihče ne bi hotel poznati. Soji so pripisovali veliko več, drugi so dokazovali nasprotno, namreč, da je škodljiva, celo strupena. Poglejmo si najpomembnejše očitke oziroma opozorila.
Je soja antihranilo?
Soja vsebuje snovi, ki neugodno vplivajo na prebavo beljakovin (tripsin inhibitorje) in absorpcijo mineralov, predvsem kalcija, magnezija in cinka (fitinska kislina). Vendar so bili škodljivi učinki dokazani na živalih in ne na ljudeh. Tripsin inhibitorji se uničujejo s segrevanjem in s fermentacijo. Podobno velja tudi za druge stročnice, ki surove niso užitne. Res je, da fitinska kislina zmanjša absorpcijo mineralov, a če jih uživamo dovolj, je ta učinek neškodljiv. Fitinska kislina ugodno učinkuje proti raku debelega črevesja, raku dojk, prostate, jeter, kožnemu raku in levkemiji. Fitinska kislina velja za zelo močan antioksidant, znano je tudi, da znižuje holesterol in raven maščob v krvi.
Je soja rakotvorna?
Soja vsebuje fitoestrogen, ki naj bi lahko spodbujal nastanek raka dojk in prostate. Toda resnica je, da je pojavnost raka dojk in prostate na Japonskem in Kitajskem 4- do 6-krat manjša kot v zahodnih državah. V laboratorijskih raziskavah so ugotovili, da soja zavira rast raka na dojkah in raka prostate.
Mar soja res povzroča hormonske težave?
Velike količine sojinega mleka (3 dcl), trikrat na dan, naj bi v enem mesecu znižale nivo hormonov estradiola in progesterona, kar bi posledično lahko pomenilo tudi neplodnost in osteoporozo. Kako to, da so Japonci in Kitajci med najbolj plodnimi narodi? Vročinske valove v obdobju menopavze ima 70 do 80 odstotkov žensk na Zahodu in le 10 do 14 odstotkov na Japonskem. Tudi pri nas je mnogo žensk, ki si v menopavzi pomagajo s sojinimi izoflavoni.
Ali soja moti delovanje ščitnice?
V nekaterih študijah so poročali, da so otroci, ki so jih hranili po sojini formuli, imeli hipotiroidizem (zmanjšano delovanje ščitnice). V študijah so dokazali, da soja varuje pred nastankom raka ščitnice.
Ali soja škoduje možganom?
V študiji med Američani japonskega porekla srednjih let, ki so dolgo uporabljali tofu, so ugotovili zmanjšano delovanje možganov in nekatere spremembe, ki bi jih lahko povezali z Alzheimerjevo boleznijo. Dejstvo pa je, da je te bolezni in drugih oblik demence v kulturah, v katerih uživajo sojo, mnogo manj kot v zahodnih družbah. Obstajajo številne študije, v katerih so dokazovali ugoden vpliv soje na funkcioniranje možganov.
Soja in delovanje srca
Dokazov, da bi soja slabo vplivala na delovanje srca, ni, a jih vseeno pogosto omenjajo. Statistika je spet jasna: tam, kjer je soja doma, imajo veliko manj težav s srcem in z ožiljem. Zmerna uporaba soje (do 30 gramov) naj bi zmanjševala tveganja za bolezni srca.
Zgodbe o soji
Iz argumentov ZA uživanje soje in PROTI njemu lahko razberemo, kako lahko je vse dokazljivo, če imaš interes in če analiziraš le en delček, eno snov in jo izvzameš iz celote. Podatkov o verodostojnosti raziskav ali raziskovalcev nimamo: ne o vzorcu, ne o drugih prehranskih in življenjskih navadah, ne o starosti, o načinih vzorčenja in o tipu analiz. Nekaterih podatkov ne bomo nikoli izvedeli: kdo so bili naročniki, plačniki, kakšne so bile povezave raziskovalcev z industrijo ...
Kaj se lahko naučimo iz zgodbe o soji?
Nobeno pretiravanje ni dobro. Velike količine sojinega mleka, ki vsebuje veliko beljakovin in veliko kalcija, bodo povzročile enake težave z osteoporozo in ledvičnimi kamni, kot jih povzroča kravje mleko. Zmerna, pravilna uporaba posamičnega hranila in uporaba zelo različnih in celovitih hranil je ključ do zdravja. Pri hrani se ne osredotočajmo na izolirane, posamične sestavine, ampak upoštevajmo učinek celote. V nekaterih raziskavah je bilo dokazano, da so izolirane sojine beljakovine enako škodljive kot beljakovine iz mesa ali mleka. Izolirane pšenične beljakovine (gluten) imajo podobne učinke. V vseh rastlinah najdemo fitokemikalije, ki na nešteto načinov vplivajo na naš organizem. Če neko snov izoliramo, na primer izoflavone pri soji, dobimo močan koncentrat, ki je laboratorijski izdelek. Takšne koncentrirane in izolirane snovi, še posebno, če jih uživamo dalj časa, so lahko povzročitelji številnih zdravstvenih težav. To seveda velja za vse rastline - za sojo in za peteršilj. Zato moramo skrbeti, da zaužijemo čim več polnovredne ali vsaj čim manj predelane hrane.
