Bonbon
V resnici pa ni tako veliko, saj je hoja najbolj enostavna in dostopna telesna dejavnost, v korake pa lahko "pretvorimo" tudi druge gibalne aktivnosti.
Da bi naredili deset tisoč korakov, bi morali prehoditi približno osem kilometrov, za kar bi pri povprečni hitrosti hoje potrebovali dobro uro in pol. Dolgčas, bo rekel marsikdo. Ampak za tiste, ki se raje ukvarjajo z bolj dinamičnimi aktivnostmi, je dobra novica ta, da vseh priporočenih deset tisoč korakov ni treba dobesedno prehoditi, štejejo namreč tudi vse druge oblike gibanja. Deset minut zmernega rekreativnega gibanja, denimo plavanja, "prinese" 1820 korakov, deset minut hitrejšega gibanja, na primer rolanja, pa 2120. Dvajset minut kolesarjenja v zmernem tempu velja 2400 korakov, pol ure tenisa pa kar 6400. Če k temu dodamo še nekaj hitre hoje (tudi po vsakdanjih opravkih) in dvigalo zamenjamo s hojo po stopnicah, se število korakov kmalu približa želeni vsoti. A ostanimo pri hoji. To je gotovo najenostavnejša, najbolj dostopna in najcenejša oblika rekreacije, ki jo lahko izvajamo kjerkoli in kadarkoli. In še učiti se nam je ni treba. Vse, kar potrebujemo, so primerna obutev in oblačila, v katerih se udobno počutimo. Potem le še odpremo vrata in začnemo! Strokovnjaki priporočajo, da naj bi hodili dnevno vsaj pol ure, ta čas pa lahko najdemo v še tako natrpanem vsakdanjiku.
Če nič drugega, si privoščimo sprehod pred spanjem, še lepše pa je hoditi zjutraj, ko se prebuja narava in mi z njo. Slovenija je pravi raj tudi za daljše pohode, zato ni presenetljivo, da je pohodništvo pri nas daleč najbolj priljubljena aktivnost. Urejenih in označenih je na tisoče kilometrov pohodnih poti, ki segajo od lahkotnih sprehodov po dolinah in gričevju in najrazličnejših tematskih poti do zahtevnih varovanih poti v visokogorju in planinskih transverzal. Izbire je torej dovolj za vse okuse in želje. Včasih še preveč, saj smo pogosto pred težko odločitvijo, kam se odpraviti. Med planinskimi transverzalami je gotovo najbolj znana Slovenska planinska pot, ki vodi od Maribora preko hribov in gora do Jadranskega morja. Slovenski del Alp je vključen tudi v veliko alpsko transverzalo Via Alpina, ki povezuje osem držav, od Monaka do Slovenije. Našo državo prečkata dva kraka poti: rdeči, ki poteka čez Kras, Nanos, Trnovski gozd, Porezen, Julijske Alpe in čez Korensko sedlo v Avstrijo, ter vijoličasti, ki vodi po vrhovih Karavank in čez Jezersko v Avstrijo. Planincem je sicer pri nas na voljo več kot sedem tisoč kilometrov označenih vzdrževanih poti po visokogorju in sredogorju. Ljubitelji daljših pohodov se lahko odločijo tudi za hojo po evropskih pešpoteh. Preko Slovenije potekata dve: Evropska pešpot E6, ki poteka od severa proti jugu, se zaključi v Strunjanu, Evropska pešpot E7 pa prečka Slovenijo v smeri zahod-vzhod. Tistim, ki bi radi hojo združili s spoznavanjem naravnih, kulturnih, zgodovinskih in kulinaričnih znamenitosti Slovenije, so namenjene tematske pohodniške poti.
Oznake nas vodijo po najrazličnejših poteh kulturne dediščine, po zgodovinskih in romarskih poteh, poteh, namenjenih spoznavanju vina in kulinarike ali naravne dediščine. Ob poteh, ki potekajo v več etapah, so na voljo tudi nastanitveni objekti, ki ponujajo možnost prenočevanja. Če želite o rastlinah in živalih, naravnih pojavih ali tradiciji posameznega območja izvedeti še več, se lahko podate na učne poti. Teh je v Sloveniji več kot sto, mnoge potekajo po krajinskih ali regijskih parkih ali gozdnih rezervatih. Vse učne poti, večina jih je lahko dostopnih in nezahtevnih, so opremljene s pojasnjevalnimi tablami. V Sloveniji je na voljo tudi kar nekaj specializiranih poti in dva parka za vse bolj priljubljeno nordijsko hojo. Ta posebna tehnika hoje s palicami velja za eno najbolj učinkovitih, celovitih, varnih in dostopnih telesnih aktivnosti, primerna je za ljudi vseh starosti in ravni telesne pripravljenosti.
