Bonbon
Jetra so največji organ in največja žleza človeškega organizma, zaščitena z rebri in domujoča v desnem gornjem delu trebuha. Skupaj z žolčnikom so pomembna za številne vitalne funkcije. Obolenja (nekatera so lahko smrtno nevarna), težave in motnje delovanja jeter vplivajo na skupno zdravje organizma.
Občutek teže v gornjem desnem delu trebuha, slabost, pomanjkanje teka lahko oznanjajo motnje v delovanju jeter, hkrati pa so lahko posledica stresa, napetosti ali preobilnega obroka. Če motnje trajajo dalj časa, bo treba k zdravniku, saj je možno, da obolenje jeter spremljajo še kake druge bolezni.
Poiskali smo nekaj odgovorov na vprašanja, ki vam morebiti pridejo prav in vam bodo v pomoč pri tem, da boste o jetrih izvedeli kaj več in ohranili njihovo zdravje.
Katera funkcija jeter je najpomembnejša?
Med številnimi nalogami jeter je težko katero označiti za najpomembnejšo. Funkcije jeter je mogoče razdeliti na presnovne (procesi predelave ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, rudninskih snovi, vitaminov, ustvarjanja toplote itd.), obtočne (prenos in hramba krvi), hematološke (uničevanje eritrocitov, ustvarjanje krvi v zarodku, snovanje tvorca strjevanja krvi), na funkcije detoksikacije in zaščite, izločanja žolčnih soli in snovi, nastalih v jetrih, denimo holesterola, ali tistih, ki vanje pridejo, na primer mamil. Med najpomembnejše funkcije jeter zagotovo sodi hramba ogljikovih hidratov v obliki glikogenov, ki jih jetra v obliki glukoze izpuščajo v kri. Jetra poleg tega ogljikove hidrate na primer ustvarjajo iz aminokislin, nadalje proizvajajo posebne beljakovine, seč (zato igrajo pomembno vlogo v detoksikaciji), so glavni organ za sintezo fosfolipidov, holesterola, ketonov in lipoproteinov in kraj izredno intenzivne presnove maščob. Jetra so naposled soudeležena pri nadziranju presnove in sodelujejo z obrambnim sistemom, s katerim s fagocitozo zatirajo škodljive snovi.
Jetra so pretežno na desni strani trebušne votline, takoj nad dvanajsternikom, in so bogato prekrvljena. Vsako minuto skoznje steče okoli poldrugi liter krvi.
Kako so povezana z žolčnikom
Žolčnik v obliki hruške, ki je v telesu na spodnji strani jeter, igra vlogo shrambe žolča, ki ga proizvajajo celice jeter. Prazni se odvisno od uživanja hrane, najbolj pa ga poganjajo mastna hrana in močne začimbe. Žolč sestavljajo holesterol, žolčne soli in pigmenti.
Obolenja jeter
Motnje in obolenja jeter so lahko posledica delovanja toksičnih snovi, na primer alkohola, virusov (virusov hepatitisa), genetskih anomalij, presnovnih motenj, tumorjev itd. Bolezni lahko glede na vzroke razporedimo v te skupine:
- dedne presnovne bolezni, posledico motenj pri presnovi beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, žolčnih soli in železa;
- virusne bolezni (hepatitis A, B, C, D, E, G);
- poškodbe zaradi zdravil;
- avtoimunske bolezni;
- žilne bolezni;
- maščobne spremembe oziroma mastna jetra.
Znamenja obolenja
Najpogostejša znamenja, odvisna od vrste bolezni ali motnje in vzroka, so: utrujenost, izguba teka, motnje v žolču, zlatenica, napihnjenost trebuha, edemi itd., srbenje kože in prebavne motnje.
Slabost, bruhanje, bolečina v trebuhu, pomanjkanje teka, vrtoglavice in glavobol, ki je pogosto pulzirajoč, so simptomi, ki lahko opozarjajo tudi na obolelost jeter. Če so posledica otežene prebave, ne bo težko postaviti diagnoze: motnje se pojavijo po obilnem obroku in trajajo le dan ali dva (so posledica naglih kontrakcij žolčne vrečke, ki sprošča žolč, nujen za razgrajevanje maščob). Ker se podobni simptomi pojavljajo tudi ob migreni, se je treba obrniti na zdravnika, še zlasti če motnje vztrajajo dalj časa in se pojavljajo ne glede na obroke, vrsto in količino hrane.
So maščobne spremembe nevarne?
Mastna jetra oziroma steatoza so pogosta sprememba. Ta sprememba sama po sebi ni nevarna, če pa lahko sproži druge bolezni, je ne kaže podcenjevati. Praviloma je posledica hrane, bogate z maščobami in beljakovinami živalskega izvora, ter čezmernega pitja alkoholnih pijač, ti pa povečajo nevarnost debelosti, ki je pomemben vzrok mastnih jeter.
Če bolezni ne zdravimo, so možne resne posledice, denimo ciroza in karcinom. Vendar diagnosticiranje mastnih jeter ni lahka stvar, bolezni pa pogosto ne opazijo, ker se razvija brez znamenj. Znane pa so nevarnosti: spol, ITM, obseg pasu in raven trigliceridov v krvi.
Poleg hrane in pitja alkohola lahko mastna jetra povzročijo tudi kemikalije, pretirano jemanje zdravil, podhranjenost, premalo proteinov v hrani, zastrupitev z vitaminom A, dedna motnja presnove glikogenov in pomanjkanje nekaterih encimov. Najpogostejši simptomi bolezni so bolečine ali občutljivost reber desno spodaj, otečen trebuh, zlatenica in zvišana telesna temperatura.
Delovanje jeter pomagajo ugotoviti laboratorijske preiskave krvi oziroma tako imenovane jetrne preiskave. Seči je mogoče tudi po ultrazvoku, magnetni resonanci in računalniški tomografiji.
Je bolezen mogoče preprečiti?
Dobrodošle oblike preventive in pomoči pri ohranjanju nadzora nad mastnimi jetri so: pravilna prehrana, izogibanje alkoholu, previdno jemanje zdravil (le pod zdravniškim nadzorom), zdravljenje morebitnih presnovnih motenj, redni zdravniški pregledi ob sladkorni bolezni, ohranjanje priporočene telesne teže in redne prebave in nadomeščanje vitaminov in rudninskih snovi.
