Bonbon
Okužbe urinarnega trakta so eden najpogostejših bakterijskih okužb na svetu. Pogosteje se pojavijo pri ženskah, saj se kar 11 odstotkov žensk do 18. leta sreča z vsaj eno vrsto urinarne okužbe. Približno 50 odstotkov žensk se bo v svojem življenju srečalo z okužbo urinarnega trakta. Za omenjenimi okužbami pogosteje obolevajo ženske, saj imajo krajšo razdaljo med anusom in sečnico, zato je prenos bakterij iz črevesja lažji in hitrejši. Poleg tega so pogoji na območju ženskih genitalij idealni za razrast omenjenih bakterij.
Preventiva in alternativno zdravljenje sta pomembna
Tudi nosečnost, spolnost in menopavza negativno vplivajo na urogenitalno zdravje. Za postavitev diagnoze je ključno, da se v vzorcu urina ustrezno prepoznajo patogeni in se temu prilagodi tudi zdravljenje. Hude okužbe lahko ustrezno zdravimo z antibiotiki, vendar so njihovi učinki zelo kratkotrajni in zato lahko hitro pride do ponovne okužbe. Problem prekomerne uporabe antibiotikov je razvoj rezistence, zato v primeru ponovne okužbe normalni odmerki lahko da ne bodo več učinkoviti. Rezistentnost proti omenjenim zdravilom se lahko razvije v 15 do 50 odstotkov primerih, zato jih uporabljamo zgolj za zdravljenje hudih okužb. Mednarodna raziskava, ki je vključevala 4723 žensk s pogostimi akutnimi lažjimi oblikami okužb sečil, je pokazala, da je v kar 42 odstotkih primerov prišlo do rezistence bakterije E.coli proti antibiotičnemu zdravljenju. Simptomi se lahko ponovijo pri 20 do 30 odstotkih primerov v šestih mesecih po primarni okužbi in v 44 odstotkih v enem letu. Pogosta uporaba antibiotikov negativno vpliva tudi na gastrointestinalno in vaginalno mikrobioto, to pa lahko vodi v pojav nezaželenih stranskih učinkov, kot so slabost, bruhanje, driska, glavoboli in kožni izpuščaji. Za preprečevanje nenehnega ponavljanja okužb sta zelo pomembna preventiva in alternativno zdravljenje.
Do okužbe sečil po navadi pride zaradi naselitve sečnice z uropatogenimi bakterijami. Poročila WHO iz leta 2017 so pokazala, da je E.coli kriv za največ okužb urinarnega trakta. Letno se kar 150 milijonov ljudi spopada z neko vrsto omenjenih okužb, zato je to veliko breme za zdravstvene sisteme po svetu.
Klinični znaki, ki nakazujejo na morebitne okužbe, so pogosto, pekoče ali boleče uriniranje, bolečine na področju mehurja, bakteriurija, levkociturija in hematourija. Te simptome lahko spremlja tudi povišana telesna temperatura, mrzlica, slabo počutje, bruhanje ali ledvična bolečina. Do okužbe pride zaradi kolonizacije površine sluznice sečil in razmnoževanja bakterij. Bakterije so odpore proti obrambnemu mehanizmu gostitelja, saj imajo na svoji površini razvite posebne strukture, ki jim omogočajo adhezijo na gostiteljeve celice in tkiva.
S krepitvijo imunskega sistema, uživanjem dovolj velike količine tekočin, učinkovitim praznjenjem mehurja in antiadhezivi, ki onemogočajo pritrditev bakterij na sluznico mehurja in sečil, lahko naravno pozdravimo in preprečujemo ponavljajoča se blaga vnetja sečil. Med antiadhezivi so za te namene med najbolj priljubljenimi D-manoza in pripravki iz brusnic.
Kaj pravzaprav je D-manoza
D-manoza se uporablja za preprečevanje okužbe in vzdrževanje zdravega urinarnega trakta. D-manoza je monosaharid, ki ga naravno najdemo v številnih rastlinah in jagodičevju, med njimi izstopa predvsem brusnica. Iz prehranskih virov lahko pridobimo zgolj majhne količine D-manoze, zato je za njene dodatne vnose priporočljivo jemanje prehranskih dopolnil. V našem telesu se lahko sintetizira iz glukoze in se nato uporabi za sintezo glikoproteinov (D-manoza). V prehranskih dopolnilih se uporablja predvsem za zdravje urinarnega trakta. Raziskave nakazujejo, da lahko v urinu prosta D-manoza preprečuje oprijemanje bakterij na epitelijskih celicah urinarnega trakta. Znanstveniki predvidevajo, da se prosta D-manoza lahko poveže s FimH strukturami bakterije E.coli in s tem prepreči vezavo same bakterije na epitelij mehurja. Tako se bakterija ne veže na sam epitelij in se skupaj z D-manozo hitro izloči iz telesa. S tem se preprečuje tudi razmnoževanje bakterije in se pospeši njeno izločanje iz telesa (7).
Po zaužitju se absorbira iz gastrointestinalnega trakta v večini s pomočjo pasivne difuzije. Študije nakazujejo, da je dnevni priporočeni vnos D-manoze 0,2 g/kg telesne teže. Je enostavni sladkor, ki se v telesu presnavlja v zelo majhni količini, se hitro se absorbira in v 30 minutah doseže mehur. Koncentrira se v mehurju, veže pa na lektinske receptorje bakterij, zaradi česar se te ne morejo pripeti na stene sluznic (lektinske receptorje vsebujejo E.coli, Salmonella spp, Proteus mirabilis). Bakterije se tako mehansko sperejo s tokom urina (1). Maksimalna absorpcija se doseže 60 do 90 minut po zaužitju. Kljub hitri absorpciji pa se D-manoza ne metabolizira v celoti. D-manoza ne povzroča porasti krvnega sladkorja.
