Navadni šipek (Rosa canina) je stalni gost naših shramb. Ne le kot zdravilni čaj, tudi kot napitek za gašenje žeje je pogosto nepogrešljiv. Botanične knjige nas poučijo, da so plodovi šipka navidezni plodovi, sestavljeni iz omesenelega cvetišča z dlačicami v notranjosti. Med dlačicami so plodiči, ki jih imamo zmotno za seme. Ovoj šipka vsebuje sladkorje, pektin, sadne kisline, celulozo, flavonoide, predstopnjo vitamina A, vitamine skupine B in veliko vitamina C, ki se v določeni meri ohrani tudi po kuhanju.
Že naše babice so s šipkom pomagale tistim, ki so imeli težave s črevesjem in obolelimi izločali. Vedele so tudi, da šipek zdravi skorbut. Posebno otrokom so rade pripravile šipkov čaj, saj je okusen in pomaga pri odvajanju blata. Preprečeval naj bi nočno močenje postelje. Dobro dene pri obolenjih ledvic in mehurja, saj rahlo pospešuje tvorbo seča. Pri nevarnosti nastajanja ledvičnih kamnov in peska je priporočljivo dolgotrajno pitje šipkovega čaja. Priporočali so ga tudi za lajšanje težav pri revmi in protinu.
Zaradi kiselkastega okusa je čaj primeren napitek za nadomeščanje tekočine pri vročinskih obolenjih. Novejše raziskave potrjujejo, da šipek krepi imunski sistem. Mesnate lupinice plodov danes pogosto dodajajo v čajne mešanice drugih zelišč za prijetnejši okus. Zelo dobra je recimo kombinacija šipka in cvetov hibiskusa. Cvetni lističi šipka rahlo pospešujejo izločanje blata in iz njih so pripravljali poparek za spiranje ran. Seme šipka so včasih uporabljali za pospeševanje odvajanja vode, lajšanje težav z ledvičnimi kamni in odganjanje črevesnih zajedavcev. Veliko veselja pa šipek prinese tudi v jesensko in zimsko kuhinjo, saj je šipkova marmelada ena najokusnejših.