Jabolko
Mnogi zdravniki trdijo, da je mogoče obolenja srca in krvnih žil preprečiti s tem, če vsak dan pojemo vsaj eno jabolko. Jabolko vsebuje vsaj 150 hranilnih snovi in tudi vitamine (predvsem vitamine A, B in C), rudninske snovi (še zlasti je bogato s kalijem, fosforjem, klorom, natrijem, magnezijem, kalcijem, žveplom, železom in fluorom), pektin, ki pomaga znižati raven sladkorja in holesterola v krvi, in organske kisline. Jabolka so še zlasti koristna zaradi kvercetina, snovi z močnim antioksidacijskim učinkom in sposobnostjo uničevanja virusov. Znaten vpliv imajo tudi na močno razširjen herpes simplex virus, ki povzroča mrzlico na ustnici. Uživati jih je treba neolupljena, saj je prav v olupku in tik pod njim največ kvercetina. Jabolka nadalje zagotavljajo dobro spanje, so sredstvo zoper kronično utrujenost, visok tlak, vrtoglavico, debelost, glavobol, migrene, driske, bruhanje, bolečine v grlu, opekline, razširjene vene, išias in še druge bolezni in motnje. Seveda jih je najbolje uživati sveža, saj takrat vsebujejo več pektina, ki v organizmu vsrkava vodo in toksine. Zato mnogi strokovnjaki priporočajo vsaj eno detoksikacijo organizma na mesec - da torej en dan v mesecu jemo samo jabolka in pijemo jabolčni sok. S tem iz organizma odstranimo vse strupe, ki se naberejo zaradi uživanja živil živalskega izvora. Ker ima pektin močan vpliv na črevesno sluznico, jabolka priporočajo tudi pri zaprtju ali driski, poleg tega pa za nego zob in za svež dih. Jabolčni sok je prav tako zdravilen in zelo osvežilen.
Hruška
Hruška je izrazito sočen sadež, ki skupaj s kutino in jabolkom sodi v skupino jabolčastega sadja, zaradi izrazite sladkosti pa je izredno dobrodošel vmesni obrok za ljudi s pospešenim življenjskim ritmom. Hruške so naraven, hiter in učinkovit vir energije, saj vsebujejo precej fruktoze in glukoze in najslajši naravni sladkor (levuzo), hkrati pa so bogate z vitamini B, pomembnimi za presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Hruška viljamovka je še zlasti bogata s kalcijem in železom, tako da jo priporočajo za ženske, starejše od 40 let. Nasploh so hruške dober vir kalija, bakra in vitamina C, ki igrajo vlogo pri antioksidacijski zaščiti organizma pred prostimi radikali. Sveže hruške imajo veliko kalija, pri čemer tega zlahka izločamo z dihanjem in znojenjem, zato ga je pomembno nadomestiti. Izjemno so bogate z živilskimi vlakni, zlasti pektinom (vlakna oziroma balastne snovi so pomembni za ohranjanje ravni glukoze in holesterola v krvi in za zagotavljanje rednega praznjenja črevesja).
{api_embed_photo}704396{/api_embed_photo}
Slive
Sveže slive vsebujejo predvsem vodo, nekaj ogljikovih hidratov, beljakovin in živilskih vlaken, izmed vitaminov pa največ betakarotena (provitamina A), vitaminov C in E, folno kislino, niacin in vitamin B6. Poleg tega je v njih veliko rudninskih snovi, zlasti kalija, fosforja, natrija, železa in bakra, in topljiva živilska vlakna, denimo pektin. Pomembno je tudi vedeti, da slive, podobno kot jabolka, marelice ali višnje, vsebujejo sorbitol, torej sladkorni alkohol, ki ga industrija namesto sladkorja uporablja v proizvodnji izdelkov za vse, ki morajo nadzorovati svoje uživanje sladkorja. Slive so dobrodošle za ljudi s povišano telesno temperaturo, za tiste z intenzivno telesno aktivnostjo in pogoste žrtve stresa. Znan je tudi odvajalni učinek sliv, dobrodošel za ljudi, ki niso dovolj fizično aktivni in imajo tudi zaradi neustrezne prehrane težave s praznjenjem črevesja (to pesti tudi starejše ljudi). Enako koristne so suhe slive - te vsebujejo celo več rudninskih snovi in vitaminov kot sveže.
Grozdje
Plod vinske trte je izjemno bogat s hranilnimi snovmi, vitamini, rudninskimi snovmi in antioksidanti. Sveže, zrelo grozdje vsebuje obilo grozdnega sladkorja, tanina, vinske, jabolčne in limonske kisline ter rudninskih snovi kalija, magnezija, fosforja, železa in mangana in vitaminov A, B in C. Koža grozdnih jagod je polna balastnih snovi, denimo celuloze in pektina, zato grozdje priporočajo za zboljšanje prebave in uravnavanje delovanje črevesja, odstranjevanje toksinov in stranskih produktov iz organizma in kot diuretik za pomoč pri izločanju vode iz telesa. Znano je, da je rdeče vino zaželeno za ohranjanje zdravja: kozarec tega vina po kosilu velja za dobro preventivo in zaščito pred aterosklerozo in obolenja srčno-žilnega sistema. Posušene grozdne jagode oziroma rozine podobno kot posušene fige vsebujejo veliko kalija, magnezija, cinka, bakra, kalcija in železa ter vitaminov A in B (vitamin C se je v glavnem izgubil).
Agrumi
Zakoreninjeno mnenje pravi, da agrumi oziroma citrusi (pomaranče, mandarine, grenivke, limone) prelagajo staranje, ker varujejo tkiva in krepijo krvne žile, kožo pa naredijo bolj mehko in prožno. To sadje ima veliko vitamina C, ki tkivom zagotavlja čvrsto strukturo, krvnim žilam pa čvrste membrane. Ljudem s paradontozo svetujejo, da dlesni masirajo s polovico limone, ta nasvet pa velja tudi za tiste s suho in razpokano kožo rok. Grenivko pogosto uporabijo pri shujševalnih kurah, saj njen sok topi nakopičeno maščobo. Pomaranča je polna fitosnovi s protivnetnimi in protitumorskimi značilnostmi, medtem ko je limona sinonim za hitro ozdravitev: pogosto jo uporabijo v vseh fazah gripe ali viroze, ob vseh povišanih temperaturah in pri rekonvalescentih.
Kivi
Kivi je bogat z antioksidanti, denimo z luteinom, in vsebuje veliko kalija, znanega po tem, da učinkovito ureja krvni tlak in preprečuje utrujenost. Nadalje je bogat z vitaminom C. Z njegovim vsakodnevnim uživanjem skrbimo za dobro zdravje srčnega in krvožilnega sistema in preprečujemo možgansko kap. Nadalje je kivi izjemno dobrodošel za prebavni sistem, saj učinkovito uravnoveša bakterijsko črevesno floro in preprečuje dizbakteriozo. Kivi zaradi obilice luteina dobro varuje zdravje oči, zaradi visokih ravni serotonina pa je pomemben pri preprečevanju stresa. Naposled je koristen za diabetike in za ravnovesje sladkorja v organizmu.
Gozdni sadeži
Gozdni sadeži so zaradi veliko hranilnih snovi izvrsten obrok za osvežitev in zaščito organizma. Maline vsebujejo precej vitamina C, kalija, kalcija in magnezija, snovi, ki jim dajejo barvo, pa imajo močan protivnetni učinek. Robide sodijo zaradi antioksidantov, vitaminov, rudninskih snovi in vlaken med najmočnejše sadje, njihovo vino pa že od davnine uporabljajo zoper anemijo, izčrpanost, oslabljeno imunost, uravnavanje prebave, tlaka in krvnega obtoka. Borovnice so odličen vir vitamina C, bioflavonoidov, folne kisline, kalija, kalcija in železa, njihov sok pa je zdravilo za črevesje in želodec. Naposled imajo gozdne jagode odličen antioksidantski učinek.
{api_embed_photo}704397{/api_embed_photo}
Fige
Fige, značilna sredozemska kultura, imajo bogat okus in vsebujejo veliko kalcija, železa, magnezija, vitamina B6 in kalija, balastne snovi oziroma vlaknin, tako sveže kot posušene imajo veliko pektina, zato učinkovito znižujejo holesterol in izboljšujejo prebavo. V njih je tudi triptofan, ki poskrbi za dobro spanje, s pospeševanjem krvnega obtoka pa možganom pomaga izkoristiti glukozo. Fige so odlična hrana za možgane, zaradi magnezija so pravi blagor za živčni sistem, za hujšanje pa so primernejše sveže, ker vsebujejo posušene več kalorij.
Ananas
Ananas so mornarji Krištofa Kolumba sprejeli kot učinkovito sadje zoper skorbut. Vendar pa vitamin C ni edina pomembna sestavina tega sadja: ananas je tudi bogat vir mangana, pomembnega za trdne kosti, in vlaken oziroma balastnih snovi. Nadalje vsebuje proteolitski encim bromelin, ki poskrbi za dobro prebavo beljakovin, ima močan protivnetni učinek, blaži artritske bolečine, odlično deluje zoper bolečine v kolenih in spodbuja zaraščanje ran, zato je dobrodošel ob poškodbah športnikov. Najbolje ga je kot vsako sadje uživati svežega.
Mnogi zdravniki trdijo, da je mogoče obolenja srca in krvnih žil preprečiti s tem, če vsak dan pojemo vsaj eno jabolko. Jabolko vsebuje vsaj 150 hranilnih snovi in tudi vitamine (predvsem vitamine A, B in C), rudninske snovi (še zlasti je bogato s kalijem, fosforjem, klorom, natrijem, magnezijem, kalcijem, žveplom, železom in fluorom), pektin, ki pomaga znižati raven sladkorja in holesterola v krvi, in organske kisline. Jabolka so še zlasti koristna zaradi kvercetina, snovi z močnim antioksidacijskim učinkom in sposobnostjo uničevanja virusov. Znaten vpliv imajo tudi na močno razširjen herpes simplex virus, ki povzroča mrzlico na ustnici. Uživati jih je treba neolupljena, saj je prav v olupku in tik pod njim največ kvercetina. Jabolka nadalje zagotavljajo dobro spanje, so sredstvo zoper kronično utrujenost, visok tlak, vrtoglavico, debelost, glavobol, migrene, driske, bruhanje, bolečine v grlu, opekline, razširjene vene, išias in še druge bolezni in motnje. Seveda jih je najbolje uživati sveža, saj takrat vsebujejo več pektina, ki v organizmu vsrkava vodo in toksine. Zato mnogi strokovnjaki priporočajo vsaj eno detoksikacijo organizma na mesec - da torej en dan v mesecu jemo samo jabolka in pijemo jabolčni sok. S tem iz organizma odstranimo vse strupe, ki se naberejo zaradi uživanja živil živalskega izvora. Ker ima pektin močan vpliv na črevesno sluznico, jabolka priporočajo tudi pri zaprtju ali driski, poleg tega pa za nego zob in za svež dih. Jabolčni sok je prav tako zdravilen in zelo osvežilen.
Hruška
Hruška je izrazito sočen sadež, ki skupaj s kutino in jabolkom sodi v skupino jabolčastega sadja, zaradi izrazite sladkosti pa je izredno dobrodošel vmesni obrok za ljudi s pospešenim življenjskim ritmom. Hruške so naraven, hiter in učinkovit vir energije, saj vsebujejo precej fruktoze in glukoze in najslajši naravni sladkor (levuzo), hkrati pa so bogate z vitamini B, pomembnimi za presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Hruška viljamovka je še zlasti bogata s kalcijem in železom, tako da jo priporočajo za ženske, starejše od 40 let. Nasploh so hruške dober vir kalija, bakra in vitamina C, ki igrajo vlogo pri antioksidacijski zaščiti organizma pred prostimi radikali. Sveže hruške imajo veliko kalija, pri čemer tega zlahka izločamo z dihanjem in znojenjem, zato ga je pomembno nadomestiti. Izjemno so bogate z živilskimi vlakni, zlasti pektinom (vlakna oziroma balastne snovi so pomembni za ohranjanje ravni glukoze in holesterola v krvi in za zagotavljanje rednega praznjenja črevesja).
Slive
Sveže slive vsebujejo predvsem vodo, nekaj ogljikovih hidratov, beljakovin in živilskih vlaken, izmed vitaminov pa največ betakarotena (provitamina A), vitaminov C in E, folno kislino, niacin in vitamin B6. Poleg tega je v njih veliko rudninskih snovi, zlasti kalija, fosforja, natrija, železa in bakra, in topljiva živilska vlakna, denimo pektin. Pomembno je tudi vedeti, da slive, podobno kot jabolka, marelice ali višnje, vsebujejo sorbitol, torej sladkorni alkohol, ki ga industrija namesto sladkorja uporablja v proizvodnji izdelkov za vse, ki morajo nadzorovati svoje uživanje sladkorja. Slive so dobrodošle za ljudi s povišano telesno temperaturo, za tiste z intenzivno telesno aktivnostjo in pogoste žrtve stresa. Znan je tudi odvajalni učinek sliv, dobrodošel za ljudi, ki niso dovolj fizično aktivni in imajo tudi zaradi neustrezne prehrane težave s praznjenjem črevesja (to pesti tudi starejše ljudi). Enako koristne so suhe slive - te vsebujejo celo več rudninskih snovi in vitaminov kot sveže.
Grozdje
Plod vinske trte je izjemno bogat s hranilnimi snovmi, vitamini, rudninskimi snovmi in antioksidanti. Sveže, zrelo grozdje vsebuje obilo grozdnega sladkorja, tanina, vinske, jabolčne in limonske kisline ter rudninskih snovi kalija, magnezija, fosforja, železa in mangana in vitaminov A, B in C. Koža grozdnih jagod je polna balastnih snovi, denimo celuloze in pektina, zato grozdje priporočajo za zboljšanje prebave in uravnavanje delovanje črevesja, odstranjevanje toksinov in stranskih produktov iz organizma in kot diuretik za pomoč pri izločanju vode iz telesa. Znano je, da je rdeče vino zaželeno za ohranjanje zdravja: kozarec tega vina po kosilu velja za dobro preventivo in zaščito pred aterosklerozo in obolenja srčno-žilnega sistema. Posušene grozdne jagode oziroma rozine podobno kot posušene fige vsebujejo veliko kalija, magnezija, cinka, bakra, kalcija in železa ter vitaminov A in B (vitamin C se je v glavnem izgubil).
Agrumi
Zakoreninjeno mnenje pravi, da agrumi oziroma citrusi (pomaranče, mandarine, grenivke, limone) prelagajo staranje, ker varujejo tkiva in krepijo krvne žile, kožo pa naredijo bolj mehko in prožno. To sadje ima veliko vitamina C, ki tkivom zagotavlja čvrsto strukturo, krvnim žilam pa čvrste membrane. Ljudem s paradontozo svetujejo, da dlesni masirajo s polovico limone, ta nasvet pa velja tudi za tiste s suho in razpokano kožo rok. Grenivko pogosto uporabijo pri shujševalnih kurah, saj njen sok topi nakopičeno maščobo. Pomaranča je polna fitosnovi s protivnetnimi in protitumorskimi značilnostmi, medtem ko je limona sinonim za hitro ozdravitev: pogosto jo uporabijo v vseh fazah gripe ali viroze, ob vseh povišanih temperaturah in pri rekonvalescentih.
Kivi
Kivi je bogat z antioksidanti, denimo z luteinom, in vsebuje veliko kalija, znanega po tem, da učinkovito ureja krvni tlak in preprečuje utrujenost. Nadalje je bogat z vitaminom C. Z njegovim vsakodnevnim uživanjem skrbimo za dobro zdravje srčnega in krvožilnega sistema in preprečujemo možgansko kap. Nadalje je kivi izjemno dobrodošel za prebavni sistem, saj učinkovito uravnoveša bakterijsko črevesno floro in preprečuje dizbakteriozo. Kivi zaradi obilice luteina dobro varuje zdravje oči, zaradi visokih ravni serotonina pa je pomemben pri preprečevanju stresa. Naposled je koristen za diabetike in za ravnovesje sladkorja v organizmu.
Gozdni sadeži
Gozdni sadeži so zaradi veliko hranilnih snovi izvrsten obrok za osvežitev in zaščito organizma. Maline vsebujejo precej vitamina C, kalija, kalcija in magnezija, snovi, ki jim dajejo barvo, pa imajo močan protivnetni učinek. Robide sodijo zaradi antioksidantov, vitaminov, rudninskih snovi in vlaken med najmočnejše sadje, njihovo vino pa že od davnine uporabljajo zoper anemijo, izčrpanost, oslabljeno imunost, uravnavanje prebave, tlaka in krvnega obtoka. Borovnice so odličen vir vitamina C, bioflavonoidov, folne kisline, kalija, kalcija in železa, njihov sok pa je zdravilo za črevesje in želodec. Naposled imajo gozdne jagode odličen antioksidantski učinek.
Fige
Fige, značilna sredozemska kultura, imajo bogat okus in vsebujejo veliko kalcija, železa, magnezija, vitamina B6 in kalija, balastne snovi oziroma vlaknin, tako sveže kot posušene imajo veliko pektina, zato učinkovito znižujejo holesterol in izboljšujejo prebavo. V njih je tudi triptofan, ki poskrbi za dobro spanje, s pospeševanjem krvnega obtoka pa možganom pomaga izkoristiti glukozo. Fige so odlična hrana za možgane, zaradi magnezija so pravi blagor za živčni sistem, za hujšanje pa so primernejše sveže, ker vsebujejo posušene več kalorij.
Ananas
Ananas so mornarji Krištofa Kolumba sprejeli kot učinkovito sadje zoper skorbut. Vendar pa vitamin C ni edina pomembna sestavina tega sadja: ananas je tudi bogat vir mangana, pomembnega za trdne kosti, in vlaken oziroma balastnih snovi. Nadalje vsebuje proteolitski encim bromelin, ki poskrbi za dobro prebavo beljakovin, ima močan protivnetni učinek, blaži artritske bolečine, odlično deluje zoper bolečine v kolenih in spodbuja zaraščanje ran, zato je dobrodošel ob poškodbah športnikov. Najbolje ga je kot vsako sadje uživati svežega.
