Sezona gripe, prehladov in drugih sorodnih okužb je za vogalom, otroci so se medtem vrnili v šole, druženja je več in mimogrede zbolijo. Za akutne okužbe dihal so posebno dovzetni majhni otroci, kronično bolni in starejši, zato se je obiskom v bolnišnici, porodnišnici, domu za starejše ali v domačem okolju bolje izogniti, če nismo povsem zdravi, brez prehlada. Virusi, ki jih izločamo ob smrkanju, kihanju in kašljanju, lahko namreč resno ogrozijo novorojenčke, starejše in seveda bolnike, ki imajo zaradi kakšne druge bolezni že tako oslabljen imunski sistem. In kakšne težave vas čakajo pri prehladnih obolenjih? Večina to seveda že ve, saj je najbrž le malo tistih, ki jih še niso občutili na svoji koži. Odrasli v povprečju namreč za prehladom zbolijo dvakrat do štirikrat na leto, otroci pa celo šestkrat do osemkrat.
Sirup Lažje dihajmo! je okusen - naraven sirup za otroke, ki kašljajo in imajo polne noske.
Okroglolista rosika - drosera poskrbi za optimalno izločanje sluzi iz dihalnih poti in pomiri siljenje na kašelj. Ne vsebuje sladkorja in glutena. Za prijeten okus je dodan zgoščen sadni sok in stevija.
Pri spopadanju s prehladi, tudi pri otrokih, nam lahko pomagajo pripravki iz okroglolistne rosike, v svetu zdravilnih rastlin najbolj znane mesojedka, ki so jo pod imenom "herba sole" že menihi v 12. stoletju uporabljali za lajšanje dražečega kašlja. Tudi zdaj se jo priporoča pri krčevitem kašlju in pri suhem dražečem kašlju. Njene pripravke priporočajo v pediatriji v primeru dražečega kašlja in za spremljevalno zdravljenje pri astmi in oslovskem kašlju. Je pogosta sestavina v sirupih za umirjanje kašlja.
Cveti od julija do avgusta, a le zjutraj, saj se cvetovi na svetlobi močnejših sončnih žarkov zaprejo. Listi so zanimivi in znani po tem, da ujamejo žuželke; zgornja plast je prekrita z dolgimi rdečkastimi dlačicami, ki vsebujejo žleze, te pa izločajo tekočino, na katero se žuželke prilepijo, da jih rastlina predela. Ko sončni žarki obsvetijo liste, se tekočina zasveti kot rosna kaplja, od tod izvirajo tudi njena imena – rosika, sončna kaplja ali rosna trava. Rastlini tudi sodobna farmacija priznava zdravilne učinke.
Deluje proti kašlju, pri težavah z dihalnimi potmi, uničuje ali preprečuje rast mikroorganizmov in s tem okužb, stimulira imunski sistem oziroma ga lahko tudi zavira. Zel vsebuje kar nekaj koristnih snovi, npr. čreslovine, vitamin C, sladkorje, organske kisline, flavonoide ter glavno sestavino, imenovano plubmagin, ki ji pripisujejo vse navedene učinke. Pri spopadu s kašljem nam lahko pomaga tudi bezeg. Bezgova socvetja lajšajo vnetja in so odlična naravna podpora pri kašlju, prehladu, gripi. Bezeg utrjuje sluznico v nosu in žrelu in tako krepi odpornost. Pripravki iz bezgovih cvetov spodbujajo izločanje strupenih snovi iz telesa. V bezgovih jagodah je veliko vitaminov A in C. Koristen je tudi timijan, ki redči sluz in olajša izkašljevanje ter pomaga pri boju proti okužbam. Meta pomaga pri prehladih in astmi. Olajša dihanje in deluje antiseptično.
Prehlad običajno spremljajo splošno slabo počutje, nekoliko povišana telesna temperatura in blag glavobol, pri okužbi z nekaterimi virusi pa lahko občutite tudi hude bolečine v mišicah in sklepih. Curljanje iz nosu, pogosto kihanje, bolečine v žrelu, kašelj in hripavost so že prvi znaki, da se vas je lotil prehlad. Težave si lahko lajšate sami in ni nujno, da greste takoj k zdravniku. Najpomembnejša sta počitek in veliko tekočine. Že pri prvih znakih prehlada je dobro, če si pomagate tudi z zdravili proti bolečinam in vročini, ki jih lahko kupite v lekarni brez recepta. Prehlad ponavadi preneha v enem do dveh tednih.
Pred prehladom se je dobro zavarovati
To pomeni tudi skrb za uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini in minerali, čim več gibanja in izogibanje javnim, zaprtim prostorom, kjer je hkrati veliko ljudi. Nikar ne pozabite na to, da si je treba čim pogosteje umivati roke z milom in toplo vodo. Viruse, ki povzročajo prehlad, teh pa je več kot dvesto, z rokami prenesemo na nosno sluznico ali na očesno veznico in tako najpogosteje povzročimo obolenje. Na predmetih, kot so svinčniki, knjige, telefoni, skodelice in nakupovalni vozički, virusi preživijo celo nekaj ur. Pogosto umivanje rok naj torej postane pravilo številka ena. To je še zlasti pomembno, kadar smo v stiku s prehlajeno osebo ali z okuženim predmetom in pri negi prehlajenega otroka.
