Barbara Gavez Volčjak
V vročem poletju nas običajno skrbi poraba energije za hlajenje, pozimi pa po drugi strani posvečamo pozornost ogrevanju in s tem povezanim stroškom. V zadnjih letih so pri novograditeljih priljubljene toplotne črpalke, ki imajo številne prednosti pred tradicionalnimi ogrevalnimi sistemi, odražajo se v občutno manjšem okoljskem vplivu ter v prihrankih in preprostosti uporabe. Z eno samo napravo nadomestimo kar tri druge, saj toplotna črpalka opravlja tri funkcije: ogrevanje prostorov, ogrevanje sanitarne vode in hlajenje. Ker je bila proizvedena ena naprava namesto treh, se je že s tem zmanjšal vpliv na okolje, ta pa je še občutno manjši, ko pogledamo podatke o izpustu CO2. Ti so namreč v primerjavi z drugimi načini ogrevanja veliko manjši, prav tako zaradi delovanja toplotne črpalke ne nastajajo trdni delci PM10 in PM2,5. Prav visoke koncentracije drobnih prašnih delcev v zraku so vse bolj resen problem sploh pozimi, ko se te vrednosti močno povečajo zaradi zastarelih ogrevalnih sistemov.
Učinkovitost toplotnih črpalk merimo z grelnim številom SCOP, ki je razmerje med pridobljeno toploto in porabljeno električno energijo. Letno grelno število se običajno giblje od 3,00 do 5,00. Če je vrednost SCOP 4,00, to pomeni, da za 100 kWh pridobljene toplote toplotna črpalka porabi le 25 kWh električne energije, preostalih 75 kWh pa je odvzame iz okolja. Obstajajo pa tudi toplotne črpalke, ki dosegajo letno grelno število nad 8,00. "Če učinkovitost take toplotne črpalke primerjamo s tradicionalnimi ogrevalnimi sistemi, to pomeni kar do 80-odstotni finančni prihranek. Ko to za lažjo predstavo prenesemo v letne prihranke, bi v primerjavi z električnim ogrevanjem ali IR-paneli prihranili kar 2270 evrov, v primerjavi s kurilnim oljem 1933 evrov, z zemeljskim plinom pa približno 1109 evrov. To pomeni, da v 15 letih prihranimo okoli 30 tisoč evrov, če upoštevamo cene iz leta 2022," pravijo v Kronotermu.
Režim delovanja je mogoče nastaviti
Za toplotno črpalko je optimalno, da deluje konstantno glede na potrebe objekta skozi ves dan. Vsekakor pa se s krajšimi časovnimi izklopi oziroma znižanji režima ne posega preveč v področje izkoristka in s tem porabe toplotne črpalke. V Kronotermu zato v toplotne črpalke serijsko vgrajujejo urnike, po katerih je mogoče nastaviti režim delovanja. Ti režimi so komfort, normal, eco ali off, kar pomeni izključeno toplotno črpalko. Urniki se lahko definirajo na 15 minut natančno. "Pri uporabljanju nastavitev moramo biti zmerni, ker pretirano vklapljanje in izklapljanje oziroma spreminjanje režimov poveča porabo električne energije. Prav tako so naše toplotne črpalke opremljene s sistemom zunanjega izklopa (SG ready), kar omogoča distributerju, da preko 'pametnega' omrežja za kratek čas izključi delovanje toplotnih črpalk, opremljenih s tem sistemom. Ta funkcija je nekakšno varovalo tudi za uporabnike, ker preprečuje, da bi prihajalo do prevelikih konic in posledično neprijetnih presenečenj na mesečnih računih za električno energijo," pojasnjujejo v Kronotermu.
