V prvi vrsti je treba vedeti, koliko spanca potrebuje otrok. Novorojenec večino časa prespi, zbudi pa se le, če je lačen ali ga kaj muči. Razmerje med spanjem in budnostjo je 5:1 v prid spanja. V prvem mesecu življenja spi tudi do sedemnajst ur dnevno, ko raste in se razvija, pa potrebuje vse manj spanca in so faze budnosti vse daljše. Otrok se prilagaja vplivom okolja, zato se ne prebuja samo, če želi jesti, temveč tudi išče pozornost in komunikacijo. V tem obdobju je zelo pomembno, da mu omogočimo primerne možnosti za pravilen razvoj ter mu ponudimo določen ritem dnevnega spanja oziroma dobre razmere za počitek in spanje. Dojenčki, stari od šest do dvanajst mesecev, morajo spati najmanj dvakrat dnevno (zjutraj in popoldan), vendar je to odvisno od vsakega posameznika in ni strogih pravil glede dolžine in časa spanca. Ponoči naj bi dojenček spal od osem do deset ur, vendar s krajšimi prekinitvami za hranjenje, saj se dojenčki od lakote prebudijo. V starosti od enega do treh let bi morali otroci počivati najmanj dvakrat dnevno, vendar je to odvisno tudi od tega, kdaj se zbudijo in kdaj gredo spat. Če ponoči spijo deset ur ali se zjutraj zbudijo okoli osme, devete ure ali pozneje, lahko jutranjo spanje preskočimo. Tudi otroci, stari do pet let, imajo potrebo po popoldanskem spancu, vendar ne vsi, zato ni prav, če jih k temu silimo. Boljše je, da jim po kosilu omogočimo igranje z mirnimi igrami, da si njihov organizem nekoliko odpočije.
Zaspanci in nezaspanci
Tako kot med odraslimi tudi med otroki obstajajo zaspanci in nezaspanci. Otroci, ki so čez dan zelo živahni, se bodo težko umirili v katerem koli delu dneva. Takšni otroci popoldne običajno ne morejo zaspati, saj "nimajo časa", vendar zato, potem ko ležejo v posteljo, pogosto trdno spijo celo noč. Obstaja pa tudi nasproten pojav, ko se zelo aktivni otroci ponoči pogosto zbujajo zaradi intenzivno doživetih čustev in dogodkov čez dan. Starši se torej morajo zavedati, da se otroci med seboj razlikujejo in da je tudi potreba po spanju pri otrocih različna.
Spanec je nujno potreben za rast in razvoj, zato se bo njegovo pomanjkanje odražalo na otroku, vendar velja tudi nasprotno: motnje v zdravju otroka se lahko odražajo na spancu. Ko so starši zaskrbljeni zaradi nezadostnega spanca otrok, je treba preveriti objektivnost njihove ocene, saj se nekaterim materam že zaradi preutrujenosti zdi, da je otrok neprestano buden, po drugi strani pa se jim zdi prijateljičin dojenček idealen, saj samo spi in je. Gre namreč za drugačen ritem in navade. Oba otroka sta lahko zdrava, vendar imata različne potrebe po spancu.
Zakaj se ponoči prebujajo
Nekateri menijo, da je vsakega otroka mogoče naučiti spati, vendar za to ne obstaja recept. Zelo pomembno je, da se posvetujete s pediatrom, in skupaj najdete rešitev za težave s spanjem. Zdravnik bo najprej ugotovil, koliko otrok spi, oziroma ocenil, za koliko odstopa količina spanca od potreb otroka v tem obdobju. Nato bo otroka pregledal in ocenil, ali se pojavljajo odstopanja v fizičnem ali psihomotoričnem razvoju, saj je v zgodnjem obdobju pri dojenčku nujno treba oceniti, ali dobro napreduje in je pridobil na teži. Če je dojenček lepo napredoval, je vesel in aktiven, ko ne spi, to pomeni, da je zdrav in da spi toliko, kot njegov organizem potrebuje. Če pa se potrdi, da otrok ne napreduje dovolj, je treba iskati še druge vzroke. Najprej je treba izključiti motnje hranjenja, če otrok na primer ne posesa dovolj mleka in je zato od lakote pogosto nemiren in se prebuja. Če se izkaže, da je dovolj, je s kliničnimi pregledi in diagnostičnimi raziskavami mogoče izključiti druge bolezni ter morebiti priporočiti obisk pri specialistih, zlasti pri psihologu ali nevropediatru, ki bosta potrdila, ali obstaja resen psihološki vzrok za težave s spanjem.
Zlati nasveti za lahko noč
Zaradi navezanosti matere in otroka ter za preprečitev sindroma nenadne smrti je priporočljivo, da so vsi majhni otroci v istem prostoru z materjo. Uporaba elektronskih varušk ni priporočljiva, saj lahko mati bolje in popolneje občuti in čuti otroka, ki se premetava v posteljici v njeni neposredni bližini. Otrokom, ki nikakor ne morejo zaspati brez dude, pregrinjala ali druge igračke, na katero so se navadili, ne jemljite predmetov, ki jim nudijo varnost. Pred večernim spanjem je dobro otroka okopati in nahraniti vedno ob istem času, da dojame, da je čas za počitek. Za otroka je zelo pomembno, da ga v posteljico položijo starši, ga udobno namestijo in pokrijejo, mu povejo zgodbico za lahko noč in ga uspavajo s poljubom. Tudi večjim otrokom dovolite, da imajo ob sebi priljubljeno igračko, če pa se bojijo teme, pa pustimo prižgano indirektno luč ali priprta vrata.
Za to, da se boste vi in vaš malček počutili kar najbolje, je torej treba spoštovati nekatera "pravila". A ta se, kot smo že zapisali, razlikujejo od otroka do otroka.
