Bonbon
Sto gramov mesa pomaranče vsebuje kar 58 miligramov vitamina C. Zato so pomaranče že dolgo znane kot sadje, ki predvsem pozimi in spomladi krepi odpornost organizma, pomaga proti utrujenosti in prehladnim obolenjem. Vitamin C deluje tudi kot zaščita pred pojavom različnih kroničnih bolezni, kot so bolezni srca, visok krvni pritisk in sladkorna bolezen. Pomaranča je bogata tudi z antioksidanti, ti preprečujejo poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali. Sladka pomaranča (obstaja tudi grenka, ki je posebna vrsta in jo uporabljajo predvsem v industriji) izvira iz Kitajske. Kako in kdaj je prišla v Evropo, ni natančno pojasnjeno.
Po nekaterih teorijah so jo v Evropo šele v 14. stoletju prinesli portugalski pomorščaki. Iz starih latinskih virov je mogoče razbrati, da so Rimljani poznali pomarančo že v prvem stoletju. Gojili so jo na Siciliji. Danes velja, da utegneta biti obe teoriji pravilni. Pomaranča je najbrž res zelo zgodaj prišla po karavanskih poteh v Evropo, a se je obnesla le na dovolj topli Siciliji, kjer je pa kultura obtičala. Šele po trinajstih stoletjih so jo podjetni Portugalci razširili po vsem svetu.
Danes je najbolj razširjen agrum na svetu in ga gojijo na toplejših območjih po celem svetu, zlasti v deželah Sredozemlja, v Južni Afriki, Avstraliji, na Floridi, v Kaliforniji in Južni Ameriki. Barve mesa segajo od svetlo rumene preko oranžne do temno rdeče, plodovi so zelo različnih velikosti in z različnimi olupki. Barva olupka ne pove ničesar o stopnji zrelosti sadeža, tako so na primer predvsem pomaranče iz Brazilije pogosto zelene. Pomaranče vsebujejo različne sadne kisline in enajst aromatičnih sestavin, ki dajejo sadežem značilen sladko-kiselkast okus. Pomaranče lahko hranimo pri sobni temperaturi do dva tedna. Nikakor jih ne smemo shranjevati pri temperaturi, nižji od dveh stopinj, sicer postanejo grenke. Na to moramo biti pozorni predvsem pri transportu pomaranč pozimi.
Najbolj zdrav je cel sadež
Pomarančo najpogosteje uživamo v obliki sveže iztisnjenega soka osvežilnega okusa, a še bolj zdrav je cel sadež. Koncentracija vitamina C v mesu pomaranč je namreč kar desetkrat višja kot v soku. Poleg vitamina C pa pomaranče vsebujejo tudi tiamin, folno kislino in vitamine skupine B. Največ hranilnih snovi je v kožici med posameznimi krhlji. V njej se skriva pektin, topna vlaknina, za katero so odkrili, da znižuje holesterol, uravnava krvni sladkor in zmanjšuje vsrkavanje glukoze.
Kožica pa vsebuje tudi flavonoide, ki imajo podobne lastnosti kot antioksidanti, najdemo jih tudi v lupini in soku. Flavonoidi vsrkavajo ultravijolično svetlobo, varujejo DNK, učinkovito zavirajo rast rakavih celic, krepijo kapilare, delujejo protivnetno, z njihovo pomočjo pa se lahko uspešno spopademo tudi z alergijami in mikrobi.
Iztisnimo si svež sok
Čeprav vsebuje pomarančni sok manj vitamina C kot cel sadež, pa že en sam kozarec tega svežega soka na dan za 25 odstotkov zniža tveganje za pojav kapi. Iz pomaranč bomo stisnili več soka, če sadež s plosko dlanjo z rahlim pritiskom povaljamo po mizi, pravijo poznavalci.
Na tržišču je tudi velika izbira že pripravljenih pomarančnih sokov, a svežih nikakor ne morejo nadomestiti. Tudi sicer je dobro biti pri izbiri soka previden. Pripravljeni sokovi pogosto vsebujejo veliko sladkorja, precej nižja pa je tudi vsebnost vitamina C. Kozarec sveže iztisnjenega soka vsebuje 124 miligramov vitamina C, kozarec kupljenega soka pa 97 miligramov.
