Bonbon
Običajno pri starejši populaciji govorimo o kolčni obrabi oziroma artrozi kolka, kot jo imenujemo strokovno. Pri tem gre za obrabo hrustančnih površin, ki v sklepu omogočajo gladko drsenje sklepov in skrbijo za prenašanje mehaničnih obremenitev. Obraba kolka torej pomeni, da se je obrabila plast hrustanca, najprej na tistih mestih, kjer je prisotna največja obremenitev na sklep. Hrustanec postopoma izgubi svoje lastnosti, obliko in funkcijo, postane hrapav in se tanjša. Kasneje na tem mestu hrustanca praktično več ni in ostane le še spodaj ležeča kost. Ker takšna površina ni gladka, nastane večje trenje med gibanjem, kar povzroča bolečino. Govorimo o zoženi sklepni špranji, kar potrdimo tudi z rentgenskim slikanjem. Sočasno se pojavijo tudi kostni izrastki, ki lahko še dodatno dražijo sklep, lahko nastanejo izlivi v sklep, pojavi se deformacija, zadebeli se sklepna ovojnica in sklep postane slabše gibljiv.
Vzroki za nastanek
Vzroki za obrabo kolčnega sklepa so različni. Obraba kolka je v veliki meri bolezen starejših, takrat govorimo o degenerativnih ali starostnih spremembah. V takšnih primerih običajno ne najdemo vzroka za nastanek, zato govorimo o primarni artrozi, ki je lahko posledica težkega fizičnega dela, nepravilne drže, prekomerne obremenitve zaradi športne aktivnosti, dedne zasnove idr. K razvoju bolezni lahko prispevajo tudi znani dejavniki, takrat govorimo o sekundarni artrozi, ki navadno prizadenejo tudi ljudi pod 50. letom starosti. Največkrat je to posledica poškodbe ali zloma kolka, vnetja, prirojene ali razvojne nepravilnost kolka v otroštvu idr. Znano je, da tudi določene navade, kot je prekomerno uživanje alkohola, lahko vodijo do prezgodnje obrabe kolka. Takrat govorimo o aseptični nekrozi kolka, kjer se razmehča pod hrustancem ležeča kost. Posledično hrustanec nima več zadostne podpore, zato propade in razvije se artroza.
Znaki pri obrabi kolka
Znaki obrabe kolka se razvijajo postopoma, saj se tudi sklep obrablja postopno. Najpogostejši znak je bolečina. Ta je sprva blaga, z občutkom napetosti in otrdelosti in v začetni obliki ni stalno prisotna. Bolečina se pojavlja po sprednji strani v predelu dimelj, sprva ob jutrih, ko sklep še ni razgiban, stopnjuje se ob obremenitvah in se umiri ob počitku. Značilna je tudi bolečina, ki se pojavi ob začetku gibanja, ko vstanemo iz sedečega položaja, in ob gibanju v skrajnih legah. Kadar je bolečina prisotna tudi v predelu boka, je lahko vneta sluznična vrečka v predelu kostne grče, medtem ko je lahko bolečina v ledvenem oziroma v zadnjičnem delu povezana s težavami s hrbtenico.
Zmerne težave s kolkom zaradi obrabe lahko trajajo leta, preden bolnik obišče zdravnika. Kasneje, ko artroza napreduje, bolečina postane stalna, pojavlja se v mirovanju in pri napredovanih oblikah tudi ponoči. Ob napredovanju artroze se razvijeta tudi šepanje in slabša gibljivost, bolniki največkrat povejo, da si težje oblečejo nogavice in zavežejo čevlje. Posebej pozorni moramo biti na morebitno prikrajšavo prizadete okončine. V tem primeru lahko gre za hitro napredovalo artrozo in potrebna je prednostna ortopedska obravnava.
Preventiva in zdravljenje
Obraba kolka je bolezen, ki se razvije skozi leta, zato preventiva vključuje predvsem zdrav način življenja in izogibanje raznim poškodbam, ki lahko poškodujejo sklepni hrustanec. Sklepni hrustanec namreč nima sposobnosti, da bi se ob poškodbi obnovil sam. Kadar je obraba že prisotna, je pomembno, da sklepa ne obremenjujemo prekomerno, skrbimo za primerno telesno težo in se izogibamo agresivni in prekomerni telesni vadbi. Predvsem je pomembno, da poskušamo zavreti nadaljnjo obrabo oziroma upočasnimo razvoj artroze. Pri zdravljenju obrabe kolka ločimo dve osnovni obliki: nekirurško ali konservativno in kirurško ali operativno zdravljenje.
Injekcijska terapija
Novejše oblike zdravljenja vključujejo injekcijsko terapijo neposredno v boleči sklep, kar je že nekoliko agresivnejša oblika zdravljenja. Pri tem uporabljamo preparate na osnovi hialuronske kisline, kolagena, glukokortikoidov in krvne plazme. Treba se je zavedati, da takšna oblika zdravljenja ni vzročna, torej sklepnega hrustance ne pozdravi, temveč le lajša simptome. Pri napredovali obliki kolčne obrabe, ko našteti ukrepi več ne zadoščajo in je bolečina nevzdržna, gibljivost kolka slabša in so prisotne težave že pri osnovnih vsakodnevnih opravilih, je predvideno kirurško zdravljenje z vstavitvijo totalne kolčne endoproteze.
Ob začetnih težavah, ki se pojavijo občasno in le ob določenih aktivnostih, svetujemo prilagoditev obremenitev in telesnih aktivnosti, primerno obutev in hojo po mehki podlagi. Od aktivnosti priporočamo takšne, ki zmanjšujejo obremenitve na kolčni sklep, kot so plavanje, kolesarjenje, hoja v naravi idr. Hkrati odsvetujemo aktivnosti, ki obremenitev na sklep povečujejo, na primer hojo po neravnem terenu in tek po trdi podlagi. Obremenitev na sklepni hrustanec zmanjšamo tudi s krepitvijo obkolčnega mišičevja, kar dokazano ugodno vpliva na potek artroze. Bolnik se ustreznih vaj lahko nauči med fizikalno terapijo in jih nato redno opravlja v domačem okolju. Obstajajo različne metode fizikalne terapije, ki zmanjšujejo bolečinsko simptomatiko, omogočajo ohranjanje gibljivosti in izboljšajo funkcijo kolčnega sklepa. Dodatno lahko boleči kolk razbremenimo tudi z uporabo palice v nasprotni roki ali berglami. Hkrati s fizikalno terapijo artrozo zdravimo tudi z različnimi protibolečinskimi in protivnetnimi zdravili, ki jih lahko predpiše zdravnik družinske medicine.
