Po praznikih se bo zato prilegla lahka hrana. Katera živila se po napornih prazničnih dneh zlasti priporočajo, katerim se izogibati, na kaj naj bomo še posebno pozorni?
Na prvi dan novega leta, se bo v marsikateri družini na mizi znašla sarma - pa ne le zato, ker je priročna, saj je praviloma skuhana vnaprej. Splošno znano je, da je odlična za razstrupljanje - kislo zelje ima množico sestavin, ki pospešujejo izločanje strupov iz človeškega organizma. Nasploh se nam po nekaj dnevih preobilice mesa in sladkih jedi ter tudi alkohola prileže bolj lahka hrana. Nekateri še posebno svetujejo krompir, bučke in korenje, ohrovt, zelo koristna sta čebula in česen, pa seveda neoluščen riž in polnovredna žita, pozabiti ne smemo tudi na zeleno solato in rdeči radič in rdečo peso. Veliko lahko k čim hitrejšemu boljšemu počutju pripomorejo začimbe, zlasti se svetuje uporaba kumine in kopra, ki preprečujeta napenjanje, ingverja, ki odpravlja krče, peteršilja, ki deluje odvajalno, in koriandra, ki pomaga pri prebavi ogljikovih hidratov.
Na splošno velja, da je tudi pri razstrupljanju najbolje upoštevati načela zdravega prehranjevanja. Izbirati je torej treba pestro hrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora. V obrokih naj bi prevladovali zelenjava, sadje in ogljikohidratna živila, torej živila rastlinskega izvora, ki vsebujejo veliko za zdravje koristnih snovi, kot so vitamini, minerali, prehranske vlaknine, antioksidanti, številne sekundarne rastlinske zaščitne snovi in sestavljeni ogljikovi hidrati. Živila iz skupin meso in zamenjave ter mleko in zamenjava so pretežno živalskega, nekatera med njimi pa tudi rastlinskega izvora (stročnice in jedi iz stročnic). Ta živila so pomembna zaradi beljakovin, kalcija, železa, cinka, nekaterih vitaminov in zaradi maščob. Najboljša je seveda lokalno pridelana hrana. Na dan naj bi zaužili od 150 do 250 gramov sadja in od 250 do 400 gramov zelenjave, pač odvisno od dnevnih energijskih potreb; večji del kot svežo, presno hrano, drugi del pa v kuhani obliki. Pomembno je uživati tudi živila iz žit in žitnih izdelkov, saj vsebujejo veliko vitaminov, mineralov in nenasičenih maščobnih kislin pa tudi prehranske vlaknine, ki so predvsem v lupini in kalčkih žitnih zrn - naravni riž, polnozrnate testenine in kaše vsebujejo več vitaminov in mineralov kot oluščen riž, testenine iz bele moke in že pripravljeni kosmiči. Pri pripravi obrokov uporabljajmo kakovostna rastlinska olja in izbirajmo čim bolj pusta živila živalskega izvora, torej manj mastno meso, mleko in mlečne izdelke.
Enkrat do dvakrat tedensko se svetuje brezmesni dan, ki naj vključuje mlečne izdelke, jajca, stročnice ali izdelke iz stročnic, in najmanj enkrat tedensko mastne morske ribe, ki so pomemben vir esencialnih maščobnih kislin. Na splošno velja, da danes pojemo preveč mesa. Naši predniki so - vsaj običajni ljudje - meso uživali praviloma le ob nedeljah in praznikih. Kot rečeno, se po prazničnih dneh običajno sami od sebe pričnemo izogibati slaščicam, pijačam z dodanim sladkorjem, čokoladi in podobnemu. Nekateri pa se po praznikih odločijo celo za kratek post. Eni se popolnoma odpovejo hrani in pijejo le vodo, drugi uživajo sadne ali zelenjavne sokove oziroma sadje in zelenjavo. O postenju govorimo, če dnevno zaužijemo do največ 400 kilokalorij (1680 kJ) na dan, kar predstavlja bistveno manj energije, kot se še priporoča pri shujševalnih dietah (1200-1500 kilokalorij dnevno).
Poznamo različne vrste posta, ki se med seboj razlikujejo po vrsti dovoljene hrane. Zagovorniki navajajo, da je način postenja ugoden za čiščenje, zmanjšanje telesne mase, preprečevanje in zdravljenje povišanega krvnega tlaka, drugih bolezni srca in ožilja, raka in sladkorne bolezni tipa 2. Najpogostejša oblika postenja je uživanje čajev in sokov. Uživamo surove ali prekuhane razredčene sadne in zelenjavne sokove. Pogosta oblika posta je tudi postenje s presnimi sokovi. Pri tej obliki postenja uživamo le sveže iztisnjeni presne sadne in zelenjavne sokove. Med vrste postenja pa uvršamo uživanje sadja in zelenjave ter postenje z juhami. Največ sprememb v telesu v času posta se zgodi v prvih dneh postenja. Pri mešani prehrani je osnovno gorivo glukoza, katere večino pridobimo iz zaužite hrane in se skladišči v jetrih. Zaloge glikogena zadoščajo do 12 ur in se običajno izčrpajo v prvih 24 urah posta. Ko se zaloge glikogena v jetrih izpraznijo, začne telo pridobivati energijo iz maščob. Takrat se prične ketoza – proces, pri katerem nastajajo ketoni oziroma ketonska telesa. Do tega prehoda pride običajno drugi dan posta. Kasneje pridobljena energija iz maščob telesu ne zadošča, kar vodi do razgradnje mišične mase.
A pri postenju je vendarle treba biti previden. Dolgoročno postenje vodi do nezadostnega vnosa energije in hranil. Pri dolgoročnih postenjih telo ne more obnavljati zalog in začne porabljati lastna tkiva, kar ima lahko dolgoročne posledice za zdravje. O prednostih in slabostih postenja obstajajo sicer zelo različna mnenja. Čeprav za zdravega človeka kratkoročno postenje ne pomeni tveganja za zdravje, pa ima lahko dolgoročno postenje oziroma postenje kroničnih bolnikov zdravstvene posledice.
