Kadar je hladno in mokro vreme, se več zadržujemo v zaprtih prostorih, manj se gibljemo na svežem zraku, uživamo manj svežega sadja in zelenjave in več "težke hrane", in če k temu dodamo za počutje še bolj "naporno" vreme in manj sončnih žarkov, pa izčrpanost in stres, ki tudi pomembno prispevata k slabšanju našega imunskega sistema, so razlogi za prehladna obolenja tu. Kako torej okrepiti svoj imunski sistem, da nas virusi, ki nas sicer stalno obkrožajo, "ne premagajo"?
Domačih receptov, kako povečati odpornost, je veliko. Nekatere izkušnje se prenašajo iz roda v rod in zanje slišimo in z njimi rastemo že od mladih nog, druge so nekoliko sodobnejše. O koristnosti uživanja medu in jabolk najbrž vedo kaj povedati že malčki v vrtcu. A zakaj sta tako koristna? Med, ki je v bistvu koncentrirana raztopina različnih vrst sladkorja (grozdnega, sadnega, trsnega in ostalih), od katerih je večina enostavnih, za naše telo lahko razgradljivih, v njem pa so še encimi in v vodi topni vitamini (vitamini B-kompleksa, vitamin C, pantotenska in folna kislina) ter rudninske snovi, deluje protimikrobno, je pa tudi pomemben antioksidant. Poleg rednega uživanja medu še posebej jeseni nekateri priporočajo tudi druge čebelje proizvode, zlasti propolis. Jabolka so tudi zelo zdrava, saj vsebujejo veliko vitaminov (B-kompleksa, C) in mineralov.
Splošno znan je rek 'eno jabolko na dan prežene zdravnika stran', in čeprav se zdi, da gre za ljudsko modrost, temu ni tako. Leta 1904 je ta stavek prvi uporabil waleški sadni strokovnjak J. T. Stinson in očitno "zadel žebljico na glavico", saj se je njegova trditev nato bliskovito razširila po vsem svetu in marsikje ponarodela. A enako kot za jabolko bi lahko trdili še za kakšno drugo sadje. Z vitaminom C, ki je zelo pomemben za obrambo pred prehladnimi obolenji, so denimo zelo bogati kiviji in citrusi - zlasti veliko ga vsebujejo pomaranče in limone. Zato mnogi svetujejo, naj dan začnemo s kozarcem sveže stisnjenega pomarančnega soka. Veliko manj znan je nasvet, da pomaranči in limoni drobno narežemo in prelijemo s pol litra medu, premešamo in pustimo stati teden dni. Potem si vsak dan zjutraj privoščimo eno žličko tega sirupa, dokler pripravka ne pojemo. Nekateri pa dobro zmešajo kozarec medu, sok limone ali dveh in žlico naribanega hrena (tudi ta vsebuje veliko vitamina C, razkužuje in učinkuje pri krepitvi imunskega sistema), pustijo "počivati" teden dni, nato pa vsako jutro preventivno uživajo žlico tega sirupa. Podoben je recept s čebulo: priporoča se na rezine narezani dve veliki čebuli, preliti s pol litra medu, po enem dnevu precedite in nato vsak dan redno uživajte po eno žlico pripravka.
Za dvig odpornosti in čiščenje organizma je koristen tudi jabolčni kis: vsako jutro naj bi na tešče spili kozarec vode, v katerega smo zmešali žlico jabolčnega kisa; napitku lahko dodamo tudi žlico medu. Vse bolj popularen pa v zadnjem času postaja ingver, četudi ga pri nas bolj kot zdravilno rastlino poznamo kot začimbo v prehrani. Ingver ima med drugim tudi antiseptični in protivnetni učinek. Največkrat je zaslediti recept o zdravilnem ingverjevem napitku, ki je dejansko mešanica korenine ingverja, limone in medu. Pripravi se tako, da ingver olupimo in drobno naribamo ter iz njega stisnemo sok (nekateri fazo stiskanja naribanega ingverja izpustijo), zmešamo s sokom limone in medom, nato pripravek zmešamo z vodo in popijemo. Spet drugi si to krepčilno mešanico pripravijo "v zalogo" (v kilogram medu vmešajo na drobno naribani dve korenini ingverja in sok ene limone); vsako jutro je treba zaužiti eno žlico tega sirupa - pogosto se ob tem zasledi nasvet, da je treba uporabljati plastične ali lesene žlice, ne pa kovinskih.
Redno uživanje te mešanice menda precej učinkovito pomaga pri preprečevanju prehladnih obolenj in dvigu odpornosti nasploh. Tudi s pravo prehrano lahko precej okrepimo imunski sistem. Mnogi pravijo, da jim jeseni in pozimi prija kislo zelje. Lahko da si ga telo želi zaradi množice vitaminov (vsebuje vitamin A, vitamine B-kompleksa, C, K in folno kislino) in mineralov ter tudi drugih snovi, ki pomagajo pri razstrupljanju organizma in krepijo našo odpornost. S kuhanjem se del koristnih snovi izgubi, zato priporočilo, da naj bi kislo zelje vsaj občasno uživali surovo. Na naših krožniku pa bi se moralo v tem času zelo pogosto znajti tudi veliko zelenjave, še zlasti kolerabe, brokolija, radiča.