Bonbon
Poglejte svoje telo. Začutite, da nekaj tako popolnega, kot je vaše telo (ne glede na to, ali vam je všeč), ne obstaja. Čudite se tej mojstrovini. Šele ob čudenju nad to dovršenostjo boste začutili, da ste čudež, da ste neprecenljivo vredni in pomembni. Ko se boste zavedali lastne pomembnosti, se bo ustvarilo spoštovanje in odgovornost do tistega, kar zelo spoštujete - do samega sebe. Odgovorna skrb zase je največ, kar lahko naredite za svoje zdravje, za svojo srečo, mir in uspeh. Vse to vpliva na zdravje, srečo, mir in uspeh ljudi, ki vas imajo radi in jih vi ljubite. Zdravi, srečni in uspešni pa ne morete biti, če ne boste upoštevali nekaj preprostih pravil prehranjevanja.
Načrtujmo, kaj in kdaj bomo jedli
O funkcioniranju najpopolnejšega "stroja" - lastnega telesa se moramo učiti, moramo vedeti, kaj nam koristi in kaj nam ne koristi ali celo škodi. Vir znanja večine ljudi niso informacije nevtralne znanosti, temveč ustna izročila prednikov in reklamna sporočila prehranskih podjetij. Kritično presojajmo, ali je vir informacij vreden zaupanja, ali ima kakšne interese, ali je to, kar trdi, logično, biološko normalno, ali to koristi ljudem, ki jih poznamo.
Prehranjevanju posvetimo dovolj pozornosti. Ne smemo biti preveč obremenjeni s hranjenjem, a tudi ne brezbrižni. Ne živimo, da bi jedli, jemo, da bi zdravo živeli. Največ pozornosti posvetimo načrtovanju tedenskih obrokov. Praviloma več kot deset odstotkov vnesenih kalorij naj ne bo iz maščob in prav tako ne iz beljakovin. Na splošno velja, da se je treba izogibati industrijsko predelani hrani, konzervirani hrani in hrani z veliko dodatki. Premislimo, ali je vredno tvegati resne kronične bolezni zaradi navad, ki nam prinašajo le trenutne užitke. Najbrž poznamo opozorilo o treh belih smrti: beli sladkor, sol in bela moka. V novejšem času dodajajo še četrto - živalsko mleko in mlečne izdelke. Vse te in druge "smrti" uporabljajmo čim manj, najboljše nič.
Polnovredna hrana rastlinskega izvora, pri kateri ima osrednjo vlogo škrobna hrana z veliko različne zelenjave, sadja in oreščkov, je zagotavljala in zagotavlja milijardam ljudi odlično zdravje, vitko linijo in dolgo življenje.
Naenkrat jejmo le eno vrsto hrane
Obroki naj bodo preprosti, vsebujejo naj le nekaj živil. Skozi vso zgodovino so ljudje jedli preproste obroke, sestavljene iz enega ali dveh živil. Šele v zadnjem stoletju, ko je hrana postala industrijsko blago, je moderno pripravljati veliko število različne hrane za en obrok (aperitiv, hladna predjed, topla predjed, več glavnih jedi, številne priloge, solate, sladice ...), ki vsebuje zelo mešano, neusklajeno in neuravnoteženo kombinacijo beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov in drugega. To je praksa, ki ustvarja številne bolezni. Ob obroku zaužijemo najprej surovo, potem pa kuhano hrano. Jejmo in pijmo čim več surove zelenjave in sadja.
Hrano pravilno kombinirajmo
Praviloma ne uživamo hkrati živalskih (težkih) beljakovin s sadjem in ne s škrobno hrano (testenine, krompir) in z drugimi (lahkimi) beljakovinami (oreščki, fižol), saj ta kombinacija ustvarja močno zakisanost telesa in onemogoča pravilno absorpcijo hranil. Če ob beljakovinah uživamo zelenjavo, je zakisanost manjša. Rahlo zakisanost povzroča kombiniranje zelenjave ali škrobne hrane s sadjem. Najboljša kombinacija je škrobna hrana in stročnice z različno zelenjavo, med glavnimi obroki pa ločeno uživanje sadja oziroma oreščkov.
Ne začnimo z ogljikovimi hidrati
Nekateri ljudje so inzulinsko občutljivi. Če začnejo obrok z ogljikovimi hidrati (sladkorji), sprožijo preveliko izločanje inzulina in posledično znižanje ravni krvnega sladkorja. Nastopi hipoglikemija, kar pomeni potrebo po takojšnjem dodajanju novih ogljikovih sladkorjev. Tudi zdravi ljudje naj ne bi začeli hranjenja s hranili, ki imajo visok glikemični indeks, hitrost spreminjanja v krvni sladkor (glukozo). Tipičen primer z vseh vidikov neprimernega zajtrka vključuje beli kruh, maslo, med in mleko. Hranjenje začnimo s hrano, ki ima nizek glikemični indeks (polnovredna žita, zelenjava).
Jejmo, kadar smo lačni
Pogosto jemo, ker je čas za hranjenje, ker nam je dolgčas, ker imamo družbo ... Če ne čutimo potrebe po hrani, ne jejmo. Uporabljajmo majhne krožnike in na krožnik dajmo le majhne obroke. Ne jejmo toliko, da ne moremo več, ali zato, da bo krožnik čist. Odvečna hrana bo v vsakem primeru končala v kanalizaciji, ni treba, da nam pred tem škodi. Sitost naj bo občutek, da nismo več lačni. Občutek polnega želodca bomo hitreje dosegli s hrano, ki vsebuje veliko vlaknin, ima večjo količino, vsebuje pa malo kalorij (zelenjava, škrobna hrana).
Jejmo čim manj
Pravijo, da je vsakemu človeku namenjena določena količina hrane. Ko to hrano poje, umre. Nauk: če želimo dolgo živeti, moramo čim manj jesti. Pomaga, da si slikovito predstavljamo kup hrane: vsakič, ko s tega kupa kaj vzamemo, smo bližje svoji smrti. Tudi rek "Grobove si z zobmi kopljemo" ni daleč od resnice, še bolj pa je zgovoren pregovor: "Četrtina tistega, kar pojeste, omogoča, da ste vi živi, ostale tri četrtine, pa omogočajo, da živi vaš zdravnik!"
Tudi najnovejša znanstvena dognanja potrjujejo, da je zdravo zaužiti najmanjšo količino kalorij, ki nam še zagotavlja ustrezno telesno težo.
Vodo žvečimo, hrano pijemo
Trdo hrano žvečimo tako dolgo, da nastane kaša, ki jo, pomešano s slino (encimi), lahko "popijemo". Tako pripravljena hrana da veliko več energije, manj je pojemo, prej izgubimo občutek lakote, potrebujemo manj časa za presnovo, ne napihuje nas, ne peče nas zgaga ...
Vodo "žvečimo" - pijemo po majhnih požirkih. Če vodo le vlijemo vase, steče skozi telo, nekaj minut po pitju smo na stranišču in spet dehidrirani. Če po požirkih pijemo filtrirano, kakovostno vodo, je lahko popijemo veliko manj, ne bomo dehidrirani in ne bomo pogosto hodili na stranišče. Telo potrebuje vodo, približno liter in pol na dan, ne potrebuje vina, piva, sladkih ali energijskih pijač. Ne uživajmo prehladne ali prevroče hrane oziroma pijač.
Pol ure pred kosilom, med kosilom in pol ure po kosilu praviloma ne pijemo. Za presnovo zaužite hrane telo nujno potrebuje želodčno kislino. Če to razredčimo, bistveno zmanjšamo vsrkavanje hranil in telo pogosto prisilimo, da izloča še več kisline, a ta napolni želodec, ko hrane ni več v njem.
Ne jejmo, kadar smo utrujeni, bolni, nesrečni, jezni, vznemirjeni ...
V hrani niso samo kalorije, minerali in vitamini. Hrana je vir življenjske energije, ki je ni moč videti pod mikroskopom. Pri hranjenju je zelo pomembno, kako bo telo sprejelo hrano: če smo v krču zaradi stresa ali če smo veseli, če imamo vročino ali pa smo zdravi. Vsi, ki imajo živali, vedo, da se živali pogosto postijo, posebno, kadar so bolne. Tudi bolni otroci nagonsko zavračajo hrano. Pravijo, da bolniki s hrano hranijo bolezen.
Tudi ko smo zdravi, je koristno izpustiti kakšen obrok ali kakšen dan nič jesti. O zdravilnih učinkih posta je napisanih veliko knjig, mnogi so si z njim ozdravili sicer neozdravljive bolezni. Koristno je o tem nekaj vedeti.
Ne jejmo ob stresni situaciji ali po njej, saj bomo ustvarili navado, da posledice stresa kompenziramo s hrano. Kaj hitro se bo ustvarila močna podzavestna povezava stres-hrana (slabo-dobro).
Ne bodimo sužnji sodobnih diet
Nobena od sodobnih diet ne deluje na dolgi rok in ni zdrava. Večina diet je nevarna, najbolj škodljive so diete, ki temeljijo na povečanem vnosu beljakovin. Ker nobena dieta ne deluje, skoraj dnevno ustvarjajo nove. Avtorji nekaterih diet so prehranski in zdravstveni laiki. Vsaka izguba teže, večja od dveh kilogramov na mesec, je nezdrava. Pri takšnem hujšanju izgubljamo vodo, ne pa maščob. Znano je, da dializni bolniki v petih urah dialize "shujšajo" za nekaj kilogramov, včasih tudi za več kot pet kilogramov. Seveda izgubijo vodo, ne maščob. Enako je s športniki ali pevci, ki v eni tekmi ali na koncertu izgubijo nekaj kilogramov in zaradi dehidracije končajo v bolnišnici.
Jemo, da bi živeli - ne živimo, da bi jedli
S polnjenjem želodca ne bomo napolnili duševne praznine, življenje ne bo dobilo smisla, nič bolj ne bomo srečni. Če se zatekamo k hrani, to pomeni, da imamo resne težave, ki jih s hranjenjem ne moremo razrešiti. Nasprotno, nakopali si bomo še dodatne. Hrana je zdravilo in hrana je strup. Vsak pa izbira sam, kako bo pri njem delovala.
